Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Po 31. členu ZDen ni mogoče vzpostaviti lastninske pravice v korist osebe, ki je nepremičnino pridobila na podlagi pravnega posla.
Tožba se zavrne.
Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožnika proti sklepoma Sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora občine z dne 23.11.1992 in z dne 19.11.1992, s katerima sta bila zavržena njegova zahtevka za vzpostavitev lastninske pravice na nacionaliziranih stavbnih zemljiščih parc. št. 959 in parc. št. 671/3, sedaj del parcele št. 937/1. Tožnik v tožbi smiselno navaja, da so navedene nepremičnine dobili starši v zamenjavo za nepremičnine, ki so jim bile odvzete zaradi gradnje kliničnega centra. Tožnik ima pravico uporabe na parc. št. 959, h kateri je priključena kot funkcionalno zemljišče tudi parcela št. 671/3. Tako tožnik kot njegovi pravni predniki nemoteno uživajo ti zemljišči in na njih izvršujejo posestna dejanja vse od pridobitve dalje. Parc. št. 671/3 je bila nacionalizirana, vendar so starši tožnika to parcelo dobili v zamenjavo za odvzete parcele za gradnjo bolnišnice. Občina ni izvršila zemljiškoknjižnega prenosa te parcele tako da je še vedno na njej vpisana pravica uporabe občine. Tožnik ne bo dopustil, da bi se ta parcela v denacionalizacijskem postopku vrnila pravnim naslednikom denacionalizacijskega upravičenca. Zato predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo razveljavi.
Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene trditve in se sklicuje na obrazložitev izpodbijane odločbe ter predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.
Tožba ni utemeljena.
V obravnavani zadevi gre za denacionalizacijo stavbnih zemljišč parc. št. 671/3 in 959. Tožena stranka je pravilno ugotovila dejansko stanje in sicer, da sta bili navedeni stavbni zemljišči podržavljeni in sta kasneje na podlagi pravnega posla prešli na pravni prednici tožnika. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je tožena stranka pravilno ugotovila, da za vzpostavitev lastninske pravice na podržavljenem stavbnem zemljišču ni podlage v 31. členu zakona o denacionalizaciji (ZDEN). Lastninske pravice po navedeni določbi zakona ni mogoče vzpostaviti v korist osebe, ki je nepremičnine pridobila na podlagi pravnega posla, za kar gre v tem primeru. Ker je po ZDEN vzpostavitev lastninske pravice na podržavljenem stavbnem zemljišču, izrecno vezana na pravico uporabe denacionalizacijskega upravičenca na tem zemljišču, po presoji sodišča ni mogoča širša razlaga te določbe v korist njegovih pravnih naslednikov. Vprašanje lastninjenja stavbnih zemljišč pa ZDEN ni uredil. Tudi tožbeni ugovor, da predmet zahteve smiselno ni bil denacionalizacijski zahtevek, pač pa zahteva za ureditev zemljiškoknjižnega stanja v skladu s pogodbo, ne more vplivati na odločitev v tem upravnem sporu v katerem presoja sodišče le zakonitost izpodbijane odločbe. Ureditev zemljiškoknjižnega stanja pa tudi sicer ne spada v upravno pristojnost. Vzpostavitev lastninske pravice na stavbnih zemljiščih v korist drugih oseb, torej oseb, ki po določbah ZDEN niso upravičenci, imajo pa na stavbnem zemljišču pravico uporabe, z zakonom še ni urejena, zlasti pa ne kot upravna stvar, o kateri bi bil stvarno pristojen odločati upravni organ. Zato je tožena stranka v izpodbijani odločbi pravilno opozorila na napako prvostopnega organa, ki bi moral potem, ko je ugotovil, da ne gre za zadevo iz 31. člena ZDEN, ravnati po določbah 25. in 66. člena zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in tudi pravilno ugotovila, da je napačna uporaba procesne določbe sicer napaka, ki pa ni take narave, da bi lahko vplivala na odločitev o stvari, saj tudi v primeru odločanja po določbi 66. člena ZUP, odločitev ne bi bila za pritožnika ugodnejša. Ker je sodišče ugotovilo, da razlog nepravilne uporabe materialnega prava ni podan, kršitve pravil postopka pa niso vplivale na zakonitost odločbe, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih (ZUS). Na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) je sodišče določbe ZUP in ZUS smiselno uporabilo kot republiške predpise.