Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja primernosti odmere višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja primernosti odmere višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Obrazložitev

1. Tožnica je v tej pravdi uveljavljala plačilo denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo. Tožnica, stara 13 let, je bila dne 8. 7. 2013 poškodovana v prometni nesreči, ko jo je kot rolerko podrl osebni avtomobil, zavarovan pri toženki. Tožnica je utrpela: udarnine in površinske odrgnine levega komolca, podlahti in kolena. Kot posledica škodnega dogodka se je pri tožnici razvila psihična reakcija na stres.

2. Tožnica je trpela hude trajne bolečine 3 do 5 minut, srednje hude trajne bolečine 3 do 5 dni, srednje hude občasne bolečine 5 do 7 dni, zmerne trajne bolečine 7 do 10 dni in zmerne občasne bolečine do novembra 2013 v trajanju enega meseca. Ob tem je trpela še naslednje nevšečnosti v času zdravljenja: preglede pri kirurgu, ortopedu, obiske pri osebnem zdravniku, večkratno rentgensko slikanje, magnetno resonanco, toaleto in tuširanje odrgnin, jemati je morala analgetike in obiskati pedopsihološko ambulanto.

3. Tožnica je doživela šok ob nesreči, hud primaren strah je bil prisoten do zaključene obravnave pri kirurgu, ki je resnejše poškodbe izključil, skupaj približno eno uro, nato pa še strah za izid zdravljenja, vezano predvsem na njeno psihično doživljanje dogodka in strah pred prometom.

4. Obravnavane poškodbe pri tožnici niso pustile trajnih posledic v anatomskem in funkcionalnem smislu. Se pa je pri tožnici razvila posttravmatska stresna - anksiozno depresivna motnja. Tožnica je imela zaradi slabih družinskih odnosov suboptimalen osebnostni razvoj, zato je nezgoda delovala kot sprožilni element za razvoj komoroidne motnje. Ob stopnjevanju duševne stiske so zelo verjetna suicidna reagiranja, čustvena labilnost, negotovost, slabša samopodoba in navznoter usmerjena agresivnost. Tožnica je razvila strah pred udeležbo v prometu, zaprla se je vase, popustila v šoli, postala razdražljiva. Pričakovati je, da bo takšno stanje pri tožnici trajalo še dolgo.

5. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da mora tožnici plačati odškodnino za nepremoženjsko škodo v znesku 5.467,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 9. 2014 naprej, v presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Toženki je naložilo tudi plačilo zneska 235,08 EUR, ki predstavlja obresti za zamudo od že plačanega nespornega dela odškodnine, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 4. 2016 naprej. Odločilo je tudi o pravdnih stroških. Temelj odškodninske obveznosti med pravdnima strankama ni bil sporen. Sodišče je ugotovilo obseg škode, ki je v vzročni zvezi z obravnavanim škodnim dogodkom. Ocenilo je, da pravična denarna odškodnina za pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem znaša 2.000,00 EUR, strah 1.000,00 EUR in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 5.000,00 EUR. Ker je toženka tožnici pred pravdo plačala že 2.500,00 EUR, kar po valorizaciji na dan razsoje znaša 2.532,50 EUR, je sodišče toženki naložilo še plačilo v izreku navedene vrednosti.

6. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnice delno ugodilo zgolj glede izpodbijane stroškovne odločitve in jo tako nekoliko zvišalo, sicer pa je pritožbi tožnice in toženke zavrnilo in v nespremenjenem obsegu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Menilo je, da je višina dosojena odškodnine glede na ugotovljene okoliščine ustrezno odmerjena. Pri duševnih bolečinah zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti se je sklicevalo na primerljivo zadevo Vrhovnega sodišča RS II Ips 253/2013. 7. Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožnica vlaga predlog za dopustitev revizije. Meni, da sta nižji sodišči ob odmeri višine odškodnine za nepremoženjsko škodo zmotno uporabili 179. člen Obligacijskega zakonika ter 14., 21., 22. in 35. člen Ustave RS. Postavljeno pravno vprašanje glede višine prisojene odškodnine pa tudi presega pomen konkretne zadeve, saj je sodna praksa glede odmere odškodnin zaradi psihičnih travm pičla. Nižji sodišči pa sta odškodnino odmerili v nasprotju z ustaljeno sodno prakso višjih sodišč in Vrhovnega sodišča RS. Ob tem se sklicuje na naslednje judikate Vrhovnega sodišča: II Ips 616/2008, II Ips 599/2002, II Ips 229/2009, II Ips 487/2007, II Ips 355/2011, II Ips 801/2009 in II Ips 258/2010. Navaja, da je bila v navedenih zadevah za primerljive posledice ali celo blažje zmanjšanje življenjskih aktivnosti, predvsem glede ugotovljenih posledic na psihičnem področju, prisojena občutno višja odškodnina. Ob tem natančno povzema in analizira ugotovljene okoliščine obravnavanega in primerjanih zadev ter prisojene odškodnine.

8. Predlog je utemeljen.

9. Revizijsko sodišče je ocenilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v obravnavanem primeru podani glede pravnega vprašanja, oblikovanega v izreku sklepa (tretji odstavek 367.c člena ZPP).