Jedro

V zadevi N 71/2019, kot se sedaj vodi po razdružitvi zadev, ni zahtevka za določitev izključnega pripadajočega zemljišča k stavbi, zato so razlogi v izpodbijanem sklepu nejasni, posledično pa tudi zmoten zaključek v izpodbijanem sklepu, da ni izkazana verjetnost terjatve, v tem primeru zahtevka za določitev izključnega funkcionalnega (pripadajočega) zemljišča k neobstoječi stavbi.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagateljev z dne 10. 12. 2020 za izdajo začasne odredbe, ki glasi: ″1. Nasprotni udeleženci so dolžni nemudoma opustiti parkiranje na prostoru pred Pasažo, to je na prostoru širine kletnega vhoda in od vhoda v klet do roba interventne ceste (cca. 5m x 5m), ki je označen z belimi talnimi oznakami, na prostoru, ki predstavlja intervencijsko pot in dovoz do vhoda v Pasažo in na prostoru, katerega pokrivajo prometni znaki za prepoved parkiranja, vse v velikosti 130 m2, in sicer na delu nepremičnin parcele ID znak: ... 2486/9 in parcele ID znak: ... 2486/10, kot izhaja iz Prikaza rabe zemljišč št. D11, ki je sestavni del sklepa in je v njem označen s temno rdečo barvo kot funkcionalno zemljišče k Pasaži. 2. Nasprotnim udeležencem se do pravnomočnosti odločitve sodišča v tem postopku prepoveduje s parkiranjem, odstranjevanjem prometnih znakov in opozorilnih tabel za prepoved parkiranja ali s kakršnim koli drugim ravnanjem onemogočati uporabo zemljišča za dovoz v vhod in in dostop do Pasaže in za uporabo intervencijske poti, in sicer na delu nepremičnin parcele ID znak ... 2486/9 in parcele ID znak: ... 2486/10 , kot to izhaja in označuje Prikaz rabe zemljišča št. D11, ki je sestavni del sklepa.

3. Za primer kršitve prepovedi iz 1. in 2. točke te začasne odredbe se nasprotnemu udeležencu, ki krši prepoved izreče denarna kazen v višini 1.000,00 EUR.

4. Začasna odredba velja do pravnomočne odločitve sodišča v tem postopku.

5. Ugovor ali pritožba ne zadržita njene izvršitve.

6. Nasprotni udeleženci morajo predlagateljem povrniti stroške postopka v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.″

2. Predlagatelji so se zoper uvodoma navedeni sklep pritožili zaradi bistvene kršitve določb postopka, in sicer 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), zmotne uporabe materialnega prava in nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja. Menijo, da je nepravilen in nezakonit zaključek sodišča, da niso uspeli izkazati verjetnosti obstaja terjatve, ker so solastniki nepremičnine parcela 2486/9 in 2486/10, obe k.o. ... , ki je določena kot splošni skupni del stavbe ID ... -1366 in ...-1350 (pritožbeno sodišče v nadaljevanju navaja zgolj št. parcel oziroma stavb, brez ID ..., ker so vse v k.o. ...). Solastništvo predlagateljev na nepremičninah ne izključuje ugotavljanja oziroma določitve pripadajočega zemljišča k stavbi po nobeni določbi ZVEtL-1. Ravno tako dejstvo, da zemljišče, zgolj formalno (po vpisu v ZK), kot splošni skupni del stavbe1366 in 1350, pripada večim stavbam, ni ovira za ugotavljanje pripadajočega zemljišča po določilih ZVEtL-1. Nadalje tudi ni ovira, da se zemljišče, ki zgolj po vpisu v nepremičninske evidence pripada večim stavbam, razdeli na način, da se določi le v korist posamezne stavbe, s katero je dejansko funkcionalno povezano. Bistvo predmetnega postopka določitve pripadajočega zemljišča je ravno v tem, da sta parceli 2486/9 in 2486/10 nepravilno določeni kot skupno pripadajoče zemljišče treh stavb (stavbe z naslovom Ulica ... (Pasaža), stavbe z naslovom ... ulica, Ulica ..., Ulica ... in stavbe z naslovom Ulica ...), čeprav opisani del parcel 2486/9 in 2486/10 v velikosti 130 m2, kot izhaja iz Prikaza rabe zemljišč št. D 11 (označen z rdečo barvo) predstavlja zgolj funkcionalno zemljišče k stavbi z naslovom Ulica ... v velikosti 130 m2. Predlagatelji so le solastniki tega dela nepremičnine in v tem postopku zahtevajo ugotovitev izključne lastninske pravice na navedenem delu nepremičnine parcele 2486/9 in 2486/10, ki pripada le k njihovi stavbi - Pasaži. Odločitev sodišča, da predlagatelji samo zato, ker so solastniki, s tem niso izkazali verjetnosti zahtevka glede določitve pripadajočega zemljišča k stavbi, je sled tega napačna in nezakonita. V nadaljevanju pritožbe povzemajo vsebino predloga za vzpostavitev (dokončanje nedokončane) etažne lastnine in ugotovitve pripadajočega zemljišča po ZVEtL-1 in poudarjajo, da v sklopu postopka predlagajo tudi spremembo vpisov oziroma nov vpis v katastru stavb, saj se dejansko stanje v stavbi 1366 ne ujema s stanjem v katastru stavb. V njem je namreč več stavb napačno vpisanih kot ena stavba (t.j. kot stavba 1366), čeprav sta v stavbi dve samostojni stavbi. Ena stavba ima naslov ... ulica, Ulica ..., ..., druga samostojna stavba (Pasaža) pa ima naslov Ulica ..., ... . Spremembe podatkov v katastru so možne, če sodišče ugotovi, da ne odražajo v postopku ugotovljenega dejanskega stanja, zato so neumestne navedbe sodišča, da t.i. Pasaža ni samostojna stavba oziroma da gre za neobstoječo stavbo. To, da predlagatelji v predlogu poudarjajo, da sta v stavbi 1366 dve stavbi, nastali z rekonstrukcijo objekta v sredini 90 let, je dejansko (in ne pravno) vprašanje. Predlagatelji so v predlogu z visoko stopnjo verjetnosti izkazali, da se v navedeni stavbi nahajata dejansko dve stavbi, čemur z geodetskega vidika pritrjuje tudi mnenje mag. M. V. Ob dejstvu, da je na stavbi že vzpostavljena etažna lastnina (ki pa ni dokončana - niso določeni solastniški deleži na skupnih delih), je potrebno izvesti delitev stavbe. Predlagatelji navajajo, da so v predlogu pojasnili, da tudi niso ustrezno usklajena objektom pripadajoča funkcionalna zemljišča. K Pasaži pripada tudi del parcele 2486/9 in 2486/10, in sicer del, ki v naravi predstavlja dovoz, parkirna mesta in je hkrati edini dostop do skupnih delov in naprav iz ... nabrežja. Del teh dveh parcel predstavlja stavbi pripadajoče zemljišče, zato so predlagatelji vložili tudi predlog za ugotovitev pripadajočega zemljišča po ZVEtL-1 in pojasnili kriterije tudi v predlogu za izdajo začasne odredbe. Stališče sodišča, da niso z verjetnostjo izkazali terjatve (zahtevka glede določitve pripadajočega zemljišča) samo zato, ker so sedaj vpisani kot solastniki parcele 2486/9 in 2486/10, je torej neutemeljeno in nezakonito. Predlagatelji zahtevajo, da so izključni lastniki tega dela zemljišča, glede katerega so predlagali tudi izdajo začasne odredbe in torej imajo terjatev, katero kot zgoraj opisano zasledujejo v tem postopku. Predlagatelji niso vpisani kot edini (so)lastniki navedenega zemljišča v ZK, čeprav bi glede na dejansko povezanost zemljišča s stavbo (Pasažo) morali biti. Solastninska pravica na pripadajočem zemljišču ni terjatev predlagateljev, kot je nepravilno prepričano sodišče. Dokončanje etažne lastnine na stavbi 1366 in delitev stavbe na dva dela zaradi neskladja katastrskih vpisov z dejanskim stanjem zahteva tudi novo določitev funkcionalnega zemljišča k stavbam. Sedaj je celotno zemljišče (parceli 2486/9 in 2486/10) nepravilno določeno kot skupno pripadajoče zemljišče treh stavb, čeprav to ne ustreza dejanskemu stvarnopravnemu položaju nepremičnin. Opisano neskladje bo moralo razrešiti sodišče. Spričo pojasnjenega je pravno nevzdržno stališče sodišča, da bo usoda pripadajočega zemljišča parcel 2486/9 in 2486/10 kot splošnih skupnih delov stavb 1350 in 1366, tudi po ugoditvi zahtevku za dokončanje vzpostavitve etažne lastnine, ostala enaka, ki še enkrat več izkazuje prejudiciranost odločitve sodišča. Povsem protispisna je tudi samovoljna odločitev sodišča, da iz lokacijskega dovoljenja ne izhaja, da k Pasaži pripada omenjeno funkcionalno zemljišče. Odločitev sodišča, da sta parceli 2486/9 in 2486/10 splošno skupno pripadajoče zemljišče obema stavbama - 1350 in 1366, je brez razlogov in arbitrarna. Navedb predlagateljev, ki so utemeljevali, da izpostavljen del zemljišča - del parcel 2486/9 in 2486/10 predstavlja pripadajoče zemljišče k Pasaži, sodišče sploh ni presojalo. Sklep o tem nima razlogov in se sploh ne da preveriti, s čimer je sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka. Nadalje je v pritožbi navedeno, da je protispisen in pomanjkljiv zaključek sodišča, da funkcionalno zemljišče k Pasaži ne izhaja iz lokacijskega dovoljena. Sodišče tudi spregleda, da iz lokacijskega in uporabnega dovoljenja za rekonstrukcijo Pasaže tudi jasno izhaja, da so vsi takratni solastniki obeh poslovnih objektov (t.j. stavbe 1350 in 1366) podali svoje soglasje k rekonstrukciji Pasaže in rešitvam dovoza, česar izpodbijani sklep sploh ni upošteval in o odločilnih dejstvih, ki so jih navajali predlagatelji, nima razlogov. Sodišče tudi ni upoštevalo, da Pogodba o najemu parkirnih mest z dne 26. 11. 2012, ki sta jo sklenila T. d. o. o. (lastnik poslovnih prostorov v Pasaži) kot najemnik in G. d.d. - v stečaju kot najemodajalec, dodatno dokazuje, da predmetni del parcel 2486/9 in 2486/10 predstavlja funkcionalno zemljišče Pasaže, ki je namenjeno oziroma potrebno za njeno redno rabo. Izpodbijani sklep o tem nima nobenih razlogov. Takšno redno rabo omenjenega dela parcel 2486/9 in 2486/10 etažni lastniki Pasaže vršijo že več desetletij, zato je neumestna opazka sodišča, češ da med predlagatelji in nasprotnimi udeleženci očitno obstoji spor o uporabi stvari, ki naj ga rešujejo sami med sabo po pravilih urejanja razmerij med etažnimi lastniki. Neutemeljeno je tudi pavšalno stališče sodišča, da ostajata parceli neposredno namenjeni ali potrebni za redno rabo obeh stavb, to je celotnih stavb 1350 in 1366. Omenjeni del parcel, ki funkcionalno pripada le Pasaži, ne predstavlja funkcionalnega zemljišča objekta 1350, saj se sploh ne nahaja neposredno pred objektom na Ulici ... . Omenjeni del parcel je zgolj v gabaritu stavbe 1366 in je potreben le za redno rabo Pasaže. Druga stavba, ki se nahaja v stavbi 1366 (stavba z naslovom ... ulica, Ulica ...), ima namreč svoj lasten vhod iz Ulice... in vanjo sploh ni mogoče vstopati skozi dvoriščni del, kjer je vhod v kletni del Pasaže. Sklep sodišča tudi nima razlogov o tem, da je iz upravne dokumentacije za rekonstrukcijo objekta ″C″ v ... ulici razvidno, da je bila z nastankom Pasaže kot samostojne stavbe spremenjena tudi namembnost rekonstruiranega dela starega objekta, kar še dodatno prikazuje Pasažo kot samostojno stavbo. Investitorji so morali izkazati ustrezen funkcionalni prostor, namenjen za dostop v objekt, dostavo blaga in tudi ustrezno število parkirnih mest ″stavbo za trgovinsko, gostinsko in obrtno dejavnost″, kar izhaja tudi iz projektne in nadzorne dokumentacije, ki je sodišče sploh ni upoštevalo. Dejansko stanje glede tega, ali so predlagatelji z verjetnostjo izkazali zahtevek glede določitve pripadajočega zemljišča oziroma njegov nastanek, je tako tudi pomanjkljivo in nepopolno ugotovljeno. V predlogu izpostavljena neskladja in pa dejstvo, da nekateri vpisani zemljiškoknjižni lastniki posameznih delov ne obstojijo in nimajo pravnega naslednika (P. d. o. o. , R. d. o. o., K. d. o. o.), je razlog, da katastrsko in ZK stanje kljub soglasju večine etažnih lastnikov ni mogoče urediti v geodetskem postopku niti s pogodbo o medsebojnih razmerjih, saj je za kaj takšnega potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov. Predlagatelji predlagajo, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in predlogu za izdajo začasne odredbe v celoti ugodi oziroma podrejeno, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno presojo.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po določbi prvega in drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1) sodišče druge stopnje preizkusi sklep sodišča prve stopnje v delu, ki se s pritožbo izpodbija in v mejah razlogov, ki so v pritožbi navedeni, pri tem pa po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki so opredeljene v drugem odstavku 350. člena ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Iz podatkov v predloženem spisu ( N 71/2019) je razvidno: - da so predlagatelji dne 11. 9. 2019 zoper 74 nasprotnih udeležencev vložili predlog za vzpostavitev (dokončanje nedokončane) etažne lastnine in ugotovitev pripadajočega zemljišča po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1); - da je sodišče prve stopnje s sklepom N 71/2019 z dne 10. 9. 2020 odločilo, da se predmetni postopek razdruži in se vodi ločeno kot: (-) postopek za vzpostavitev etažne lastnine za stavbo ID znak ...-1366 z naslovi ... ulica, ulica ..., ki stoji na nepremičnini katastrska občina ... parcelah 2486/8 in 2486/18, in sicer pod dosedanjo opr. št. N 71/2019, in (-) postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbi z naslovi R., ulica ..., ki stoji na nepremičnini katastrska občina ... parcelah 2486/8 in 2486/18, ki se nadalje vodi pod novo določeno opravilno številko; - da je glede na odredbo sodišča z dne 14. 10. 2020 na listni številki 115 očitno, da se postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbi sedaj vodi pod opr. št. N 84/2020; - da so predlagatelji v zadevi N 71/2019 dne 17. 12. 2021 zoper 75 nasprotnih udeležencev vložili predlog za izdajo začasne odredbe z vsebino, kot je povzeta v 1. točki te obrazložitve; - da je sodišče prve stopnje v zadevi N 71/2019 sprejelo sklep, kot je povzet v 1. točki te obrazložitve in ki je pritožbeno izpodbijan, pri čemer je v uvodu sklepa navedlo vse predlagatelje in (le) 19 nasprotnih udeležencev, očitno pomotoma pa je tudi navedlo, da je predlog predlagateljev z dne 10. 12. 2020, saj je merodajen podatek izročitve vloge sodišču, to pa je 17. 12. 2020. 6. Glede na zgoraj povzeto so razlogi sodišča prve stopnje o odločilnih dejstvih v izpodbijanem sklepu, izdanem v zadevi N 71/2019, nejasni. Sodišče prve stopnje v 6. točki obrazložitve navaja, da predlagatelji predlagajo izdajo začasne odredbe glede rabe dela nepremičnin (parceli 2486/9 in 2486/10), na katerih imajo kot etažni lastniki ali pridobitelji skupaj z nasprotnimi udeleženci, tudi kot etažnimi lastniki, solastninsko pravico, in sicer solastninsko pravico na splošnih skupnih delih v etažni lastnini; da v uvodu omenjenem predlogu (z dne 10. 9. 2019) predlagajo vzpostavitev (dokončanje nedokončane) etažne lastnine in ugotovitev individualnega pripadajočega zemljišča po ZVEtL-1; in da v predlogu za izdajo začasne odredbe zatrjujejo, da opisno in grafično opredeljeni del sedanjega skupnega pripadajočega zemljišča k stavbam ID znak ...-3366 in ID znak ...-3350 predstavlja izključno funkcionalno zemljišče k t.i. objektu Pasaža (po določbah ZVEtL-1 pripadajoče zemljišče). Nato v 7. točki obrazložitve navede, da predlagana začasna odredba meri na določitev pripadajočega zemljišča k t.i. Pasaži, ki je že del obstoječe stavbe ID znak ...-1366 in ni samostojna stavba, ter da je k stavbi ID znak ...-1366 že vpisano pripadajoče zemljišče, ki je skupno tej stavbi in stavbi ID znak ...-1350, kot splošni skupni del obeh stavb. Sodišče prve stopnje zaključi, da že zaradi tega, ker je pripadajoče zemljišče k stavbi, katere del je tudi t. i. Pasaža, že evidentirano, verjetnost zahtevka glede določitve pripadajočega zemljišča ni izkazana, s tem pa tudi ni izkazana verjetnost terjatve. Glede na obrazloženo je očitno, da je sodišče prve stopnje v nepravdni zadevi N 71/2019, v kateri po izdanem sklepu o razdružitvi zadev obravnava (zgolj) zahtevek za vzpostavitev (dokončanja nedokončane) etažne lastnine, odločalo o predlogu za izdajo začasne odredbe, ki pa se nanaša (kot sicer sodišče prve stopnje tudi samo meni glede na zgoraj povzeto, da predlagajo predlagatelji izdajo začasne odredbe glede rabe dela nepremičnine in navedbo v 7. točki obrazložitve, da predlagana začasna odredba meri na določitev pripadajočega zemljišča) na zadevo N 84/2020, v kateri obravnava zahtevek za določitve pripadajočega zemljišča. V zadevi N 71/2019, kot se sedaj vodi po razdružitvi zadev, ni zahtevka za določitev izključnega pripadajočega zemljišča k stavbi, zato so razlogi v izpodbijanem sklepu nejasni, posledično pa tudi zmoten zaključek v izpodbijanem sklepu, da ni izkazana verjetnost terjatve, v tem primeru zahtevka za določitev izključnega funkcionalnega (pripadajočega) zemljišča k neobstoječi stavbi.

7. Po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je vselej podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka tudi v primeru, če so razlogi v sodbi oziroma v sklepu nejasni. Ker je pritožbeno sodišče tako kršitev ugotovilo, je moralo ugoditi pritožbi predlagateljev že iz tega razloga in sklep sodišča prve stopnje razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Sodišče prve stopnje bo moralo najprej glede na vsebino predloga za izdajo začasne odredbe (in ne zgolj označbe zadeve na vlogi), torej glede na zatrjevanja o obstoju pogojev za izdajo začasne odredbe ugotoviti, na katero zadevo se nanaša predlog za izdajo začasne odredbe, in če bo ugotovilo, da se nanaša na zadevo N 84/2020, vložiti predlog v spis N 84/2020 ter nato o predlogu za izdajo začasne odredbe ponovno odločiti. Ker že ugotovljena postopkovna kršitev terja razveljavitev izpodbijanega sklepa, pritožbenemu sodišču ni bilo potrebno presojati še ostalih pritožbenih navedb predlagateljev.

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je skladno z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).