Jedro

Za urbanizem pristojni svet občinske skupščine je res lahko dovolil manjše odmike od sprejetega urbanističnega programa, urbanističnega načrta in zazidalnega načrta glede posameznih objektov in komunalnih naprav (2. odstavek 15. člena ZOPl), vendar pa je bilo v naslednjem (3.) odstavku istega člena med drugim izrecno tudi določeno, da se za manjše odmike po 2. odstavku 15. člena ZOUPl ne štejejo.....spremembe prometnih razmer na cestnem prometnem omrežju... . Spreminjanje namembnosti nepremičnine parc. št. 811/2, ki je bila po zazidalnem načrtu predvidena za javno cesto, zato s sklicevanjem na določbo 2. odstavka 15. člena ZOUPl pravno sploh ni bilo dopustno.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in ugotovilo, da je nična pogodba št... o oddaji funkcionalnega zemljišča, ki je bila sklenjena dne 13.9.1976 med toženimi strankami I. in L. Š. in Občino K. in sicer v tistem delu, s katerim sta I. in L. Š. pridobila pravico uporabe na parc. št. 811/2 k.o... Glede stroškov postopka je odločilo, da jih mora tožena stranka povrniti tožeči stranki v znesku 41.600,00 SIT.

Sodišče druge stopnje je pritožbi toženih strank zavrnilo kot neutemeljeni in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje sta vložila pravočasno revizijo toženca I. in L. Š. (v nadaljevanju tožena stranka) in v njej uveljavljala revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbeno sodišče ni v celoti izčrpalo napotila revizijskega sodišča. Zato je v ponovljenem postopku ostalo odprto ključno vprašanje, ki je v tem, ali je predstavljalo sporno razpolaganje večji odmik od zazidalnega načrta. Po 15. členu zakona o urbanističnem planiranju je bil manjši odmik od zazidalnega načrta mogoč in dovoljen. Zaradi izpodbijanega razpolaganja zemljišče res ni bilo več javno dobro, vendar pa je ostalo v družbeni lastnini. O tem, da gre za manjši odmik od zazidalnega načrta, je lahko odločal izvršni svet občine. Izvedenec, ki je v postopku podal mnenje, je prekoračil pooblastila, saj je razlagal predpise. Pritožbeno sodišče bi moralo sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti in prvostopnemu sodišču naložiti, da v ponovljenem postopku ugotovi, ali je sporno razpolaganje predstavljalo nedopusten odmik od sprejetega zazidalnega načrta. Ker drugostopno sodišče ni ravnalo tako, je zagrešilo bistveno kršitev iz 1. odstavka 354. člena ZPP, podana pa je tudi kršitev iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, saj izpodbijana sodba "nima razlogov o odločilnih dejstvih o tem, kar je v listinah in izpovedbi prič".

Revizija je bila vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (390. člen zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Vsa revizijska zatrjevanja (tako glede trditev, da naj bi drugostopno sodišče zagrešilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka, kot tudi, da naj bi zmotno uporabilo materialno pravo), se nanašajo na vprašanje, ali pomeni razpolaganje z nepremičnino parc. št. 811/2 k.o... "manjši odmik od sprejetega zazidalnega načrta". Ob upoštevanju v postopku pred sodiščema prve in druge stopnje ugotovljenih pravnoodločilnih dejstev, pa sta obe sodišči na to vprašanje odgovorili materialnopravno pravilno.

V postopku pred sodiščema druge in prve stopnje je bilo ugotovljeno, da predstavlja parcela št. 811/2 k.o... v izmeri 101 m2, ki je bila s sporno pogodbo prodana tožencema, konec slepe ceste, ki se nahaja med stavbnima parcelama tožnikov in vlagateljev revizije. Zaradi prodaje parcele št. 811/2 k.o... je cesta krajša, tožeča stranka pa po tej parceli nima dostopa do svoje stanovanjske hiše. Iz ugotovitev obeh sodišč še izhaja, da je bila parcela št. 811/2 k.o..., kot del tedaj enotne parcele št. 811 k.o..., z zazidalnim načrtom, ki ga je sprejela Občina K. z odlokom, ki je bil objavljen v Uradnih objavah št. 9/70, določena za javno cesto in da zazidalni načrt ni bil nikoli spremenjen na način in v postopku, ki je bil predviden v zakonu. Ob upoštevanju navedenih ugotovitev in določb zakona o urbanističnem planiranju, ki je veljal v času prodaje spornega zemljišča vlagateljema revizije (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78 - v nadaljevanju ZOUPl), pa je materialnopravno zmotno revizijsko vztrajanje, "da gre vendarle za manjši odmik od zazidalnega načrta, kar naj bi se dalo v ponovljenem postopku ugotoviti z dodatnim zaslišanjem izvedenca in oseb, ki so sodelovale pri sporni prodaji".

Trditvam tožeče stranke (in kasnejšim ugotovitvam obeh sodišč, ki točnost teh trditev potrjujejo), da je bila nepremičnina parc. št. 811/2 k.o... z zazidalnim načrtom, ki je bil sprejet in objavljen na način, ki ga je določal zakon (10. do 13. člen ZOUPl), in ki na način, ki ga je določal isti zakon, ni bil nikoli spremenjen (1. odstavek 15. člena v zvezi z 10., 11., 12., in 13. členom ZOUPl), predvidena za javno cesto, tožena stranka ni nikoli nasprotovala. Ob priznavanju točnosti teh trditev (in kasnejših ugotovitev obeh sodišč) je le zatrjevala, da je bilo razpolaganje z nepremičnino parc. št. 811/2 kljub temu mogoče, saj naj bi razpolaganje predstavljalo le tak (manjši) odmik od sprejetega zazidalnega načrta, ki je bil po določbi 15. člena ZOUPl mogoč. Pravilna razlaga določbe 15. člena ZOUPl pa do takega zaključka, kot ga ponuja revizija, ne more pripeljati. Za urbanizem pristojni svet občinske skupščine je res lahko dovolil manjše odmike od sprejetega urbanističnega programa, urbanističnega načrta in zazidalnega načrta glede posameznih objektov in komunalnih naprav (2. odstavek 15. člena ZOPl), vendar pa je bilo v naslednjem (3.) odstavku istega člena med drugim izrecno tudi določeno, da se za manjše odmike po 2. odstavku 15. člena ZOUPl ne štejejo.....spremembe prometnih razmer na cestnem prometnem omrežju... . Spreminjanje namembnosti nepremičnine parc. št. 811/2, ki je bila po zazidalnem načrtu predvidena za javno cesto, zato s sklicevanjem na določbo 2. odstavka 15. člena ZOUPl pravno sploh ni bilo dopustno. Določbe 1., 2. in 3. odstavka 15. člena ZOUPl pa se niso uporabljale le za tiste spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta, ki so bile izvedene na podlagi drugega odstavka 33. člena ZOUPl (zakoličenje na terenu - ugotovitev razlik med dejanskim stanjem in stanjem po lokacijski dokumentaciji oziroma lokacijskem dovoljenju). Da bi šlo v obravnavani zadevi za primere iz 2. odstavka 33. člena ZOUPl, pa v postopku ni bilo nikoli zatrjevano.

Iz navedenih razlogov je pravno napačno revizijsko zatrjevanje, da predstavlja sporno razpolaganje z nepremičnino parc. št. 811/2 k.o... vendarle samo manjši odmik od sprejetega zazidalnega načrta, ki naj bi bil pravno dopusten. Ker gre za uporabo materialnega prava, je zmotno tudi revizijsko stališče, da je drugostopno sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka zato, ker sodbe sodišča prve stopnje ni razveljavilo in prvostopnemu sodišču naložilo, da mora z dodatnim zaslišanjem izvedenca in oseb, ki so pri prodaji sodelovale ugotoviti, za kakšen odmik od sprejetega zazidalnega načrta naj bi v resnici šlo. Izpodbijana sodba ima tudi razloge o vseh odločilnih dejstvih. Zato tudi ni podana v reviziji izrecno zatrjevana bistvena kršitev določb iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP.

V prejšnjih odstavkih obrazložitve so navedeni razlogi, zaradi katerih je bilo nedopustno razpolaganje z nepremičnino parc. št. 811/2 k.o... v fazi od sprejema zazidalnega načrta pa do izgradnje ceste, ki je bila z njim predvidena (tudi preko nepremičnine parc. št. 811/2 k.o...). Po izgradnji ceste pa razpolaganje z nepremičnino parc. št. 811/2 k.o... ni bilo dopustno tudi zaradi določb takrat veljavnega zakona o javnih cestah (Uradni list 51/71), na katere se drugostopno sodišče tudi sklicuje.

Po povedanem se je pokazalo, da revizija ni utemeljena. Zato jo je revizijsko sodišče zavrnilo (393. člen ZPP).