Jedro

Po določbi 2. točke prvega odstavka 236. člena ZKP so dolžnosti pričevanja oproščeni obdolženčevi krvni sorodniki v ravni vrsti, sorodniki v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena in sorodniki v svaštvu do vštetega drugega kolena. Med slednje spada tudi obdolženčeva snaha S. Š. P.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Celju, na podlagi določb drugega odstavka 83. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) sklenila, da iz predmetnega kazenskega spisa izloči uradni zaznamek Policijske postaje ... z dne 16. 12. 2019 z izjavo priče S. Š. P. na list. št. 11 spisa. Odredila je, da se po pravnomočnosti sklepa izločeni zapisnik zapre v poseben ovitek in shrani ločeno od drugih spisov ter ga ni mogoče pregledovati in ne uporabiti v kazenskem postopku, razen v primeru iz četrtega odstavka 83. člena ZKP.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil obdolženec. Smiselno uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka in predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se predmetna listina iz spisa ne izloči, S. Š. P. pa naj bo zaslišana na glavni obravnavi, kjer bo lahko z dokazi in argumenti pojasnila, zakaj vse te izjave in žalitve zoper obdolženca.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po določbi 2. točke prvega odstavka 236. člena ZKP so dolžnosti pričevanja oproščeni obdolženčevi krvni sorodniki v ravni vrsti, sorodniki v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena in sorodniki v svaštvu do vštetega drugega kolena. Med slednje spada tudi obdolženčeva snaha S. Š. P. Po drugem odstavku 236. člena ZKP mora sodišče osebo, ki je oproščena pričevanja, poučiti o tej pravni dobroti vsakokrat, preden jo zasliši. Če tovrstna (t. i. priviligirana) priča izjavi, da ne bo pričala, sodišče po uradni dolžnosti ali na predlog stranke s sklepom izloči tudi obvestila, ki jih je dala policiji (drugi odstavek 83. člena ZKP). Gre za pravno dobroto, ki je v korist priče in ne obdolženca. Zato v tem primeru ni mogoče ugoditi obdolženčevi želji po soočenju z izpovedbami priče na glavni obravnavi. Takšno postopanje sodišča bi pomenilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka. Določba drugega odstavka 18. člena ZKP sodišču izrecno prepoveduje, da bi oprlo sodno odločbo na dokaze, ki so bili med drugim pridobljeni tudi s kršitvijo določb kazenskega postopka in je zanje v ZKP določeno, da se sodna odločba nanje ne more opreti, ali ki so bili pridobljeni na podlagi takega nedovoljenega dokaza. Tako gre zaključiti, da je pritožbeno izpodbijani sklep preiskovalne sodnice pravilen in zakonit. 5. Ker sodišče druge stopnje pri obravnavanju pritožbe ni zasledilo kršitev, ki jih je dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je obdolženčevo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

6. Če bo za obdolženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso v znesku 30,00 EUR za zavrnitev pritožbe zoper sklep po tarifni številki 74013 Taksne tarife, v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.