Jedro

Sodišče prve stopnje je storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, saj izpodbijana sodba nima jasnih razlogov, iz katerih bi izhajalo, zakaj je tožbeni zahtevek utemeljen. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo, s čim je skladna tožničina izpoved, na katero je oprlo odločitev, in tudi ne, kakšne pomanjkljivosti oziroma napačne ugotovitve izhajajo iz izpovedi preostalih prič, da jim sodišče prve stopnje ni sledilo. Sodišče prve stopnje se tudi ni opredelilo do ostalih predlaganih dokazov tožene stranke. Ni jih zavrnilo, izvedlo pa jih tudi ni.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep tožene stranke št. ... z dne 15. 10. 2008 o disciplinski odgovornosti tožeče stranke, s katerim je izrečena denarna kazen v višini 15 % bruto plače za čas enega meseca in disciplinski postopek zoper tožečo stranko ustavilo. Toženi stranki je naložilo, da sama krije svoje stroške postopka in da je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 147,70 EUR v roku 8 dni, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa, da razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in pošlje zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje s stroškovnimi posledicami za tožnico. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep disciplinske komisije o disciplinski odgovornosti tožeče stranke, s katerim ji je bila izrečena denarna kazen v višini 15 % bruto plače za čas enega meseca, ker je kršila 3. točko Navodil o pogojih in načinu obračunavanja povračila stroškov za prevoz na delo in z dela. Sodišče prve stopnje je na podlagi zaslišanja tožnice ugotovilo, da se je ta tudi v spornih dneh na delo pripeljala iz C. in ne iz M., kot je bilo ugotovljeno v disciplinskem postopku. Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi sodbe sploh ni opredelilo do izpovedi priče J.P., prav tako pa tudi ni zaslišalo prič, ki jih je predlagala tožena stranka in sicer M.M., pa tudi ne J.T. in M.K.. V obrazložitvi sodbe je zapisalo, da je sledilo prepričljivi in skladni izpovedi tožnice, ni pa sledilo ugotovitvam J.T. in M.K., ker naj bi bilo v njih preveč pomanjkljivosti oziroma napačnih ugotovitev, vendar pa sploh ni obrazložilo, katere so te pomanjkljivosti oziroma napačne ugotovitve. Po stališču pritožbe bi se morebitne pomanjkljivosti in napačne ugotovitve dale razčistiti z zaslišanjem obeh predlaganih prič. S tem, ko sodišče ni izvedlo dokaza z zaslišanjem predlaganih prič, je kršilo določila pravdnega postopka in posledično napačno ugotovilo dejansko stanje in na tako ugotovljeno dejansko stanje napačno uporabilo tudi materialno pravo. Toženi stranki tudi ni jasno s čim je bila tožničina izpoved skladna, do ostalih dokazov pa se sodišče sploh ni opredelilo, niti jih ni izvedlo. Tožena stranka ne dvomi v bolezen tožnice, vendar je splošno znano dejstvo, da se ta v mesecu dni ne razvije do takšne stopnje, da tožnica ne bi mogla premikati rok in bi potrebovala kar dve uri, da okorelost popusti. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi in na pravilno uporabo materialnega prava.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku tožnice in razveljavilo sklep tožene stranke št. ... z dne 15. 10. 2008, s katerim je bila tožnica spoznana za odgovorno, da je kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, ker se je v dneh 4. 6. 2008 ob 7:00 uri, dne 5. 6. 2008 ob 7:03 uri in 6. 6. 2008 ob 7:16 odpeljala v službo z naslova stalnega bivališča v M. na naslovu ... s tem pa je zlorabila povračilo za prevoz na delo, saj je v zahtevku za povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela navedla, da se na delo in z dela vozi z naslova začasnega bivališča C. na naslovu ... in ji je bila izrečena denarna kazen v višini 15 % bruto plače za čas enega meseca. Svojo ugotovitev, da se je tožnica v spornih dneh dejansko pripeljala v službo iz C. in tako ni zlorabila povračila za prevoz na delo in s tem kršila pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja je oprlo na prepričljivo in skladno izpoved tožnice, ni pa sledilo ugotovitvi detektiva J.T. oz. zasebnega agenta M.K., ker je v njunih ugotovitvah preveč pomanjkljivosti oziroma napačnih ugotovitev.

Pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Sodba namreč nima jasnih razlogov, iz katerih bi izhajalo, zakaj je sodišče sprejelo odločitev, da je tožničin tožbeni zahtevek utemeljen. Tako se ni opredelilo s čim je skladna tožničina izpoved, na katero je odločitev oprlo in tudi ne, kakšne pomanjkljivosti oziroma napačne ugotovitve izhajajo iz ugotovitev J.T. in M.K., da jim sodišče prve stopnje ni sledilo. Sodišče prve stopnje se tudi ni opredelilo do ostalih predlaganih dokazov tožene stranke. Ni jih zavrnilo, izvedlo pa jih tudi ni.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi tožene stranke in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje skladno s 1. dostavkom 354. člena ZPP, saj navedene kršitve samo ne more odpraviti. V novem sojenju naj se sodišče prve stopnje opredeli tako do izpovedi tožnice, kakor tudi do izpovedi ostalih dveh zaslišanih prič ter listinskih dokazov v spisu. Navede naj jasne razloge za svojo odločitev. V kolikor bo menilo, da izvedba ostalih s strani tožene stranke predlaganih dokazov ni potrebna, naj o tem sprejme sklep skladno z 2. odstavkom 287. člena ZPP, v nasprotnem primeru pa naj izvede tudi te dokaze.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se skladno s 3. odstavkom 165. člena ZPP pridrži za končno odločbo.