Jedro

Jedro

Na podlagi dogovora med Sindikatom A. in toženko (Pogodba) je tožnik namesto svojega dela po pogodbi o zaposlitvi opravljal sindikalno delo. Le-to je na podlagi Pogodbe nadomestilo tožnikovo redno delo po pogodbi o zaposlitvi. Tožnik je torej svoje delo opravljal (le da je bila njegova vsebina v skladu s Pogodbo drugačna), zato je tudi upravičen do ocene redne delovne uspešnosti.

Na podlagi dogovora med Sindikatom A. in toženko (Pogodba) je tožnik namesto svojega dela po pogodbi o zaposlitvi opravljal sindikalno delo. Le-to je na podlagi Pogodbe nadomestilo tožnikovo redno delo po pogodbi o zaposlitvi. Tožnik je torej svoje delo opravljal (le da je bila njegova vsebina v skladu s Pogodbo drugačna), zato je tudi upravičen do ocene redne delovne uspešnosti.

Redna delovna uspešnost se drugače od službenega ocenjevanja, ki temelji na predpisih z obrambnega področja, ocenjuje po splošnih predpisih za javne uslužbence. Sistema ocenjevanja se ne izključujeta, temveč se ocenjevanje redne delovne uspešnosti izvaja ločeno in neodvisno od ocenjevanja po Pravilniku o službeni oceni. Za razliko od službene ocene predstavlja ocena redne delovne uspešnosti podlago za izplačilo dela plače za redno delovno uspešnost, ta pa pripada javnemu uslužbencu, ki je v obdobju, za katerega se izplačuje, pri opravljanju svojih delovnih nalog, dosegel nadpovprečne delovne rezultate.

Redna delovna uspešnost se drugače od službenega ocenjevanja, ki temelji na predpisih z obrambnega področja, ocenjuje po splošnih predpisih za javne uslužbence. Sistema ocenjevanja se ne izključujeta, temveč se ocenjevanje redne delovne uspešnosti izvaja ločeno in neodvisno od ocenjevanja po Pravilniku o službeni oceni. Za razliko od službene ocene predstavlja ocena redne delovne uspešnosti podlago za izplačilo dela plače za redno delovno uspešnost, ta pa pripada javnemu uslužbencu, ki je v obdobju, za katerega se izplačuje, pri opravljanju svojih delovnih nalog, dosegel nadpovprečne delovne rezultate.

Izrek

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II.Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

II.Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je dovolilo spremembo tožbe, kot izhaja iz pripravljalne vloge tožnika z dne 17. 6. 2024 (sklep v I. točki izreka, ki ni predmet pritožbene graje). Odločilo je, da se odločba toženke z dne 28. 4. 2021 odpravi (II. točka izreka). Toženki je naložilo, da za obdobje od 1. 7. 2020 do 31. 12. 2020 za tožnika izdela oceno redne delovne uspešnosti in mu na tej podlagi prizna vse pripadajoče pravice (III. točka izreka) ter mu povrne stroške postopka v znesku 898,54 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude (IV. točka izreka).

1.Sodišče prve stopnje je dovolilo spremembo tožbe, kot izhaja iz pripravljalne vloge tožnika z dne 17. 6. 2024 (sklep v I. točki izreka, ki ni predmet pritožbene graje). Odločilo je, da se odločba toženke z dne 28. 4. 2021 odpravi (II. točka izreka). Toženki je naložilo, da za obdobje od 1. 7. 2020 do 31. 12. 2020 za tožnika izdela oceno redne delovne uspešnosti in mu na tej podlagi prizna vse pripadajoče pravice (III. točka izreka) ter mu povrne stroške postopka v znesku 898,54 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude (IV. točka izreka).

2.Zoper sodbo (II., III. in IV. točka izreka) se pravočasno pritožuje toženka iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava s pritožbenim predlogom na spremembo izpodbijane sodbe v smeri zavrnitve tožbenega zahtevka s stroškovno posledico. Izpostavlja, da je tožnik spremenil tožbo na podlagi poziva sodišča, tako da je poleg obstoječega zahtevka zahteval tudi ugotovitev nezakonitosti in odpravo odločbe toženke št. ... z dne 28. 4. 2021. Tako ravnanje sodišča prve stopnje, ki ni imelo pravne podlage za poziv tožniku k spremembi tožbe, pomeni bistveno kršitev določb postopka in zbuja dvom v nepristranskost sodišča. Če tožnik ne bi prejel poziva sodišča in mu z dodatnim izpodbijanjem odločbe toženke ne bi sledil, bi moralo sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrniti, saj je tožnik uveljavljal nedenarno terjatev, za katero neposredno sodno varstvo ni zagotovljeno. Sicer pa bi moralo sodišče tožbeni zahtevek na nezakonitost odločbe zavrniti že zato, ker ni substanciran, saj tožnik ni navedel nobenega razloga za nezakonitost odločbe. Toženki je bila kršena pravica do izjave (bistvena kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami in dopolnitvami), ker sodišče spremembe tožbe ni dovolilo na glavni obravnavi, temveč šele s sklepom in sodbo, s katero je odločilo o glavni stvari, zato toženka ni imela možnosti, da nanjo odgovori oziroma zoper njo ugovarja. Napačna je tudi odločitev iz II. točke izreka sodbe, ker je sodišče odločbo toženke odpravilo, za kar ni navedlo utemeljenih razlogov, zaradi česar je prav tako podana bistvena kršitev določb postopka (14. in 8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Kot materialnopravno zmotno graja odločitev sodišča prve stopnje v III. točki izreka, s katero je bilo toženki naloženo, da za tožnika izdela oceno redne delovne uspešnosti za obdobje od 1. 7. 2020 do 31. 12. 2020 in mu na tej podlagi prizna vse pravice. Izpostavlja dogovorjeno s Pogodbo o zagotavljanju pogojev za delovanje A. (Pogodba) in Aneksom št. 2. V slednjem je bilo določeno, da se pooblaščenih oseb za opravljanje dela ne ocenjuje s službeno oceno ter da se za potrebe napredovanj v plačne razrede upošteva njihova zadnja veljavna službena ocena, ki so jo dobile na formacijski dolžnosti pred opravljanjem sindikalnega dela. Stališče sodišča prve stopnje, da se redna delovna uspešnost drugače od službenega ocenjevanja ocenjuje po splošnih predpisih za javne uslužbence in izvaja ločeno od ocenjevanja službene ocene, zaradi česar se izpostavljena določba Aneksa št. 2 nanjo ne more nanašati, je po prepričanju toženke materialnopravno zmotna, formalistična in ne vsebinska. Pri njej sodišče ni upoštevalo okoliščin, v katerih je bila Pogodba sklenjena, in ne namena, ki ga zasleduje delodajalec z izplačilom redne delovne uspešnosti. Pogodbena določila je potrebno razlagati upoštevaje specifičnosti statusa tožnika (pooblaščena oseba A. na eni strani in delavec toženke na drugi strani), okoliščine sklenitve in namen sklenitve pogodbe, pa tudi namen izplačila redne delovne uspešnosti. Delovna uspešnost delavca se določi upoštevaje gospodarnost, kvaliteto in obseg opravljanja dela, za katero je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi1. Tožnik pa dela po pogodbi ni opravljal, kar je razlog, da do redne delovne uspešnosti sploh ni bil upravičen, zaradi česar posebna ureditev v Pogodbi niti ni bila potrebna niti smiselna. Upoštevati je tudi namen redne delovne uspešnosti, ki je v motivaciji zaposlenih k boljšemu delu, da pri opravljanju svojega dela dosega nadpovprečne delovne rezultate. Sodišče je kot neutemeljen zavrnilo ugovor toženke, da ocenjevanja redne delovne uspešnosti na način, kot je predpisan, za tožnika ne more izvesti, ni pa ponudilo nobene rešitve, kako naj bi toženka ocenjevanje izvedla, s čimer je toženki naložilo obveznost, ki je ne more izpolniti. Toženka vztraja pri stališču, da bi ocenjevanje tožnika pomenilo kršitev ustavne pravice do sindikalne svobode. Tožnik nima nadrejenega, ki bi mu odrejal delo ter ga spremljal in nadzoroval, zato ga ne more oceniti. Vsaka ocena bi bila sporna, saj gotovo ne bi bila rezultat dejansko opravljenega dela. Toženka tožnika ne more oceniti po nobenem kriteriju za ocenjevanje redne delovne uspešnosti (znanje in strokovnost, kakovost in natančnost, odnos do dela in delovnih sredstev, obseg in učinkovitost dela, inovativnost). Tožnik opravlja zgolj sindikalno delo, ki ga ni mogoče ocenjevati po pravilih stroke in ga toženka zaradi varstva sindikalnih zaupnikov niti ne sme ocenjevati. Z odločitvijo, da mora toženka na podlagi izdelane ocene redne delovne uspešnosti tožniku priznati vse pripadajoče pravice, je sodišče prve stopnje že prejudiciralo, da je tožnik pri opravljanju rednega dela dosegal nadpovprečne delovne rezultate. Izpodbija tudi stroškovni del odločitve, v okviru katere je sodišče prve stopnje tožniku neutemeljeno priznalo stroške za vlogi z dne 20. 5. 2024 in 17. 6. 2024, ki po prepričanju toženke nista bili potrebni. Priglaša pritožbene stroške.

2.Zoper sodbo (II., III. in IV. točka izreka) se pravočasno pritožuje toženka iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava s pritožbenim predlogom na spremembo izpodbijane sodbe v smeri zavrnitve tožbenega zahtevka s stroškovno posledico. Izpostavlja, da je tožnik spremenil tožbo na podlagi poziva sodišča, tako da je poleg obstoječega zahtevka zahteval tudi ugotovitev nezakonitosti in odpravo odločbe toženke št. ... z dne 28. 4. 2021. Tako ravnanje sodišča prve stopnje, ki ni imelo pravne podlage za poziv tožniku k spremembi tožbe, pomeni bistveno kršitev določb postopka in zbuja dvom v nepristranskost sodišča. Če tožnik ne bi prejel poziva sodišča in mu z dodatnim izpodbijanjem odločbe toženke ne bi sledil, bi moralo sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrniti, saj je tožnik uveljavljal nedenarno terjatev, za katero neposredno sodno varstvo ni zagotovljeno. Sicer pa bi moralo sodišče tožbeni zahtevek na nezakonitost odločbe zavrniti že zato, ker ni substanciran, saj tožnik ni navedel nobenega razloga za nezakonitost odločbe. Toženki je bila kršena pravica do izjave (bistvena kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami in dopolnitvami), ker sodišče spremembe tožbe ni dovolilo na glavni obravnavi, temveč šele s sklepom in sodbo, s katero je odločilo o glavni stvari, zato toženka ni imela možnosti, da nanjo odgovori oziroma zoper njo ugovarja. Napačna je tudi odločitev iz II. točke izreka sodbe, ker je sodišče odločbo toženke odpravilo, za kar ni navedlo utemeljenih razlogov, zaradi česar je prav tako podana bistvena kršitev določb postopka (14. in 8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Kot materialnopravno zmotno graja odločitev sodišča prve stopnje v III. točki izreka, s katero je bilo toženki naloženo, da za tožnika izdela oceno redne delovne uspešnosti za obdobje od 1. 7. 2020 do 31. 12. 2020 in mu na tej podlagi prizna vse pravice. Izpostavlja dogovorjeno s Pogodbo o zagotavljanju pogojev za delovanje A. (Pogodba) in Aneksom št. 2. V slednjem je bilo določeno, da se pooblaščenih oseb za opravljanje dela ne ocenjuje s službeno oceno ter da se za potrebe napredovanj v plačne razrede upošteva njihova zadnja veljavna službena ocena, ki so jo dobile na formacijski dolžnosti pred opravljanjem sindikalnega dela. Stališče sodišča prve stopnje, da se redna delovna uspešnost drugače od službenega ocenjevanja ocenjuje po splošnih predpisih za javne uslužbence in izvaja ločeno od ocenjevanja službene ocene, zaradi česar se izpostavljena določba Aneksa št. 2 nanjo ne more nanašati, je po prepričanju toženke materialnopravno zmotna, formalistična in ne vsebinska. Pri njej sodišče ni upoštevalo okoliščin, v katerih je bila Pogodba sklenjena, in ne namena, ki ga zasleduje delodajalec z izplačilom redne delovne uspešnosti. Pogodbena določila je potrebno razlagati upoštevaje specifičnosti statusa tožnika (pooblaščena oseba A. na eni strani in delavec toženke na drugi strani), okoliščine sklenitve in namen sklenitve pogodbe, pa tudi namen izplačila redne delovne uspešnosti. Delovna uspešnost delavca se določi upoštevaje gospodarnost, kvaliteto in obseg opravljanja dela, za katero je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi1. Tožnik pa dela po pogodbi ni opravljal, kar je razlog, da do redne delovne uspešnosti sploh ni bil upravičen, zaradi česar posebna ureditev v Pogodbi niti ni bila potrebna niti smiselna. Upoštevati je tudi namen redne delovne uspešnosti, ki je v motivaciji zaposlenih k boljšemu delu, da pri opravljanju svojega dela dosega nadpovprečne delovne rezultate. Sodišče je kot neutemeljen zavrnilo ugovor toženke, da ocenjevanja redne delovne uspešnosti na način, kot je predpisan, za tožnika ne more izvesti, ni pa ponudilo nobene rešitve, kako naj bi toženka ocenjevanje izvedla, s čimer je toženki naložilo obveznost, ki je ne more izpolniti. Toženka vztraja pri stališču, da bi ocenjevanje tožnika pomenilo kršitev ustavne pravice do sindikalne svobode. Tožnik nima nadrejenega, ki bi mu odrejal delo ter ga spremljal in nadzoroval, zato ga ne more oceniti. Vsaka ocena bi bila sporna, saj gotovo ne bi bila rezultat dejansko opravljenega dela. Toženka tožnika ne more oceniti po nobenem kriteriju za ocenjevanje redne delovne uspešnosti (znanje in strokovnost, kakovost in natančnost, odnos do dela in delovnih sredstev, obseg in učinkovitost dela, inovativnost). Tožnik opravlja zgolj sindikalno delo, ki ga ni mogoče ocenjevati po pravilih stroke in ga toženka zaradi varstva sindikalnih zaupnikov niti ne sme ocenjevati. Z odločitvijo, da mora toženka na podlagi izdelane ocene redne delovne uspešnosti tožniku priznati vse pripadajoče pravice, je sodišče prve stopnje že prejudiciralo, da je tožnik pri opravljanju rednega dela dosegal nadpovprečne delovne rezultate. Izpodbija tudi stroškovni del odločitve, v okviru katere je sodišče prve stopnje tožniku neutemeljeno priznalo stroške za vlogi z dne 20. 5. 2024 in 17. 6. 2024, ki po prepričanju toženke nista bili potrebni. Priglaša pritožbene stroške.

3.Tožnik v odgovoru na pritožbo obrazloženo prereka njene navedbe kot neutemeljene in predlaga, naj jo pritožbeno sodišče zavrne. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

3.Tožnik v odgovoru na pritožbo obrazloženo prereka njene navedbe kot neutemeljene in predlaga, naj jo pritožbeno sodišče zavrne. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče druge stopnje je na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP preizkusilo izpodbijano sodbo (II. do IV. točka izreka) v mejah pritožbenih razlogov ter pri tem po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da očitane bistvene kršitve določb postopka niso podane, prav tako ne tiste, na katere sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti. Na ugotovljeno dejansko stanje, ki ni predmet pritožbene graje, je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno.

5.Sodišče druge stopnje je na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP preizkusilo izpodbijano sodbo (II. do IV. točka izreka) v mejah pritožbenih razlogov ter pri tem po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da očitane bistvene kršitve določb postopka niso podane, prav tako ne tiste, na katere sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti. Na ugotovljeno dejansko stanje, ki ni predmet pritožbene graje, je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno.

6.Iz prvostopenjskih ugotovitev izhaja, da je bil tožnik pri toženki zaposlen kot pripadnik Slovenske vojske na formacijski dolžnosti častnik, v nazivu nadporočnik. Namesto nalog, ki spadajo v njegovo formacijsko dolžnost, je v vtoževanem obdobju kot svoje redno delo v polnem delovnem času opravljal sindikalno delo pri Sindikatu A. (v nadaljevanju: A.), kjer je opravljal funkcijo predsednika A. Ker za obdobje od 1. 7. 2020 do 31. 12. 2020 ni bil ocenjen za redno delovno uspešnost, to pravico uveljavlja s tožbo.

6.Iz prvostopenjskih ugotovitev izhaja, da je bil tožnik pri toženki zaposlen kot pripadnik Slovenske vojske na formacijski dolžnosti častnik, v nazivu nadporočnik. Namesto nalog, ki spadajo v njegovo formacijsko dolžnost, je v vtoževanem obdobju kot svoje redno delo v polnem delovnem času opravljal sindikalno delo pri Sindikatu A. (v nadaljevanju: A.), kjer je opravljal funkcijo predsednika A. Ker za obdobje od 1. 7. 2020 do 31. 12. 2020 ni bil ocenjen za redno delovno uspešnost, to pravico uveljavlja s tožbo.

7.Toženka v obsežni pritožbeni graji bistvene kršitve določb postopka po drugem odstavku 339. člena ZPP napada odločitev sodišča prve stopnje v zvezi z dovolitvijo spremembe tožbe, kot ta izhaja iz pripravljalne vloge tožnika z dne 17. 6. 2024, čeprav je uvodoma obseg pritožbenega izpodbijanja izrecno omejila zgolj na sodbo (II. do IV. točka izreka), izpustila pa sklep (I. točka izreka: dovolitev spremembe tožbe). Sicer pa bi bila glede slednjega pritožba upoštevaje 15-dnevni pritožbeni rok za izpodbijanje sklepa (drugi odstavek 363. člena ZPP) tudi prepozna. Zato se sodišče druge stopnje ne opredeljuje do obsežnih pritožbenih navedb o kršitvi procesnih določb, ki vsebinsko merijo na s pritožbo ne izpodbijani sklep o dovolitvi spremembe tožbe.

7.Toženka v obsežni pritožbeni graji bistvene kršitve določb postopka po drugem odstavku 339. člena ZPP napada odločitev sodišča prve stopnje v zvezi z dovolitvijo spremembe tožbe, kot ta izhaja iz pripravljalne vloge tožnika z dne 17. 6. 2024, čeprav je uvodoma obseg pritožbenega izpodbijanja izrecno omejila zgolj na sodbo (II. do IV. točka izreka), izpustila pa sklep (I. točka izreka: dovolitev spremembe tožbe). Sicer pa bi bila glede slednjega pritožba upoštevaje 15-dnevni pritožbeni rok za izpodbijanje sklepa (drugi odstavek 363. člena ZPP) tudi prepozna. Zato se sodišče druge stopnje ne opredeljuje do obsežnih pritožbenih navedb o kršitvi procesnih določb, ki vsebinsko merijo na s pritožbo ne izpodbijani sklep o dovolitvi spremembe tožbe.

8.Neutemeljena je pritožbena graja bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP, ki naj bi jo sodišče prve stopnje storilo z odločitvijo, da se odločba toženke z dne 28. 4. 2021 odpravi. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi natančno pojasnilo postopanje tožnika v obravnavani zadevi, ko je tožnik zato, ker toženka na njegovo zahtevo za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja po 100.a členu Zakona o obrambi (ZObr; Ur. l. RS, št. 82/1994 s spremembami in dopolnitvami) ni odločila v predpisanem roku 60 dni od vložitve zahteve, zaradi molka organa vložil obravnavano tožbo, s katero je prvotno zahteval zgolj izdelavo ocene redne delovne uspešnosti za obdobje od 1. 7. 2020 do 31. 12. 2020, nato pa po kasnejšem prejemu odločbe toženke, s katero je njegovo zahtevo zavrnila, tožbo razširil še na ugotovitev nezakonitosti oziroma odpravo te odločbe. Sodišče prve stopnje je tako spremembo (razširitev tožbe) dovolilo, kar po obrazloženem ni predmet pritožbene graje. Iz obrazložitve prvostopne sodbe je jasno razbrati, da sta bila oba zahtevka vsebinsko povezana in sta se enotno nanašala na zahtevo po izdelavi ocene redne delovne uspešnosti za navedeno obdobje, zato je tudi vse tožnikove navedbe tekom postopka bilo potrebno razumeti v utemeljitev obeh zahtevkov, tako zahtevka na odpravo nepravilne odločbe toženke, ki je neutemeljeno zavrnila zahtevo tožnika za ocenitev redne delovne uspešnosti (II. točka izreka), kot tudi za naložitev toženki, da tako oceno za zahtevano obdobje izdela (III. točka izreka). Pritožbeno stališče, da naj zahtevek za odpravo odločbe toženke po tožniku ne bi bil substanciran, ker tožnik ni navedel nobenega razloga za nezakonitost odločbe, je po vsem obrazloženem neutemeljeno, zato iz tega razloga sodišče prve stopnje ni moglo zavrniti tožbenega zahtevka v izpostavljenem delu.

8.Neutemeljena je pritožbena graja bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP, ki naj bi jo sodišče prve stopnje storilo z odločitvijo, da se odločba toženke z dne 28. 4. 2021 odpravi. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi natančno pojasnilo postopanje tožnika v obravnavani zadevi, ko je tožnik zato, ker toženka na njegovo zahtevo za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja po 100.a členu Zakona o obrambi (ZObr; Ur. l. RS, št. 82/1994 s spremembami in dopolnitvami) ni odločila v predpisanem roku 60 dni od vložitve zahteve, zaradi molka organa vložil obravnavano tožbo, s katero je prvotno zahteval zgolj izdelavo ocene redne delovne uspešnosti za obdobje od 1. 7. 2020 do 31. 12. 2020, nato pa po kasnejšem prejemu odločbe toženke, s katero je njegovo zahtevo zavrnila, tožbo razširil še na ugotovitev nezakonitosti oziroma odpravo te odločbe. Sodišče prve stopnje je tako spremembo (razširitev tožbe) dovolilo, kar po obrazloženem ni predmet pritožbene graje. Iz obrazložitve prvostopne sodbe je jasno razbrati, da sta bila oba zahtevka vsebinsko povezana in sta se enotno nanašala na zahtevo po izdelavi ocene redne delovne uspešnosti za navedeno obdobje, zato je tudi vse tožnikove navedbe tekom postopka bilo potrebno razumeti v utemeljitev obeh zahtevkov, tako zahtevka na odpravo nepravilne odločbe toženke, ki je neutemeljeno zavrnila zahtevo tožnika za ocenitev redne delovne uspešnosti (II. točka izreka), kot tudi za naložitev toženki, da tako oceno za zahtevano obdobje izdela (III. točka izreka). Pritožbeno stališče, da naj zahtevek za odpravo odločbe toženke po tožniku ne bi bil substanciran, ker tožnik ni navedel nobenega razloga za nezakonitost odločbe, je po vsem obrazloženem neutemeljeno, zato iz tega razloga sodišče prve stopnje ni moglo zavrniti tožbenega zahtevka v izpostavljenem delu.

9.Sodišče prve stopnje je tudi navedlo povsem jasne razloge za odločitev, da se odločba toženke odpravi, ki jih je glede procesnih aspektov odločitve razbrati iz 17. točke obrazložitve, vsebinski razlogi za odločitev o nepravilnosti in nezakonitosti toženkine odločitve za zavrnitev tožnikove zahteve za izdelavo ocene redne delovne uspešnosti za relevantno obdobje pa izhajajo iz ostale obrazložitve prvostopne odločitve (predvsem 10. do 15. točka obrazložitve), ki jo sodišče druge stopnje v izogib ponavljanju povzema in se nanjo sklicuje. Izpodbijana sodba po vsem pojasnjenem vsebuje vse odločilne razloge dejanske in pravne narave, zato jo je bilo mogoče preizkusiti, v pritožbi uveljavljana bistvena kršitev procesnih določb pa ni podana.

9.Sodišče prve stopnje je tudi navedlo povsem jasne razloge za odločitev, da se odločba toženke odpravi, ki jih je glede procesnih aspektov odločitve razbrati iz 17. točke obrazložitve, vsebinski razlogi za odločitev o nepravilnosti in nezakonitosti toženkine odločitve za zavrnitev tožnikove zahteve za izdelavo ocene redne delovne uspešnosti za relevantno obdobje pa izhajajo iz ostale obrazložitve prvostopne odločitve (predvsem 10. do 15. točka obrazložitve), ki jo sodišče druge stopnje v izogib ponavljanju povzema in se nanjo sklicuje. Izpodbijana sodba po vsem pojasnjenem vsebuje vse odločilne razloge dejanske in pravne narave, zato jo je bilo mogoče preizkusiti, v pritožbi uveljavljana bistvena kršitev procesnih določb pa ni podana.

10.V 18. členu Pogodbe, ki sta jo sklenila toženka in A., je določeno, da lahko A. izmed sindikalnih zaupnikov imenuje do štiri pooblaščene osebe, ki v okviru polnega delovnega časa namesto nalog, ki sodijo v opis dela njihovih delovnih mest oziroma formacijskih dolžnosti, opravljajo sindikalno delo. Takšna pooblaščena oseba je bil glede na prvostopenjsko ugotovitev tudi tožnik. Neutemeljena je zato pritožbena graja, da tožnik pri toženki dela po pogodbi o zaposlitvi ni opravljal, kar naj bi bil razlog, da do redne delovne uspešnosti sploh ni bil upravičen. Na podlagi dogovora med A. in toženko (Pogodba) je namreč tožnik

10.V 18. členu Pogodbe, ki sta jo sklenila toženka in A., je določeno, da lahko A. izmed sindikalnih zaupnikov imenuje do štiri pooblaščene osebe, ki v okviru polnega delovnega časa namesto nalog, ki sodijo v opis dela njihovih delovnih mest oziroma formacijskih dolžnosti, opravljajo sindikalno delo. Takšna pooblaščena oseba je bil glede na prvostopenjsko ugotovitev tudi tožnik. Neutemeljena je zato pritožbena graja, da tožnik pri toženki dela po pogodbi o zaposlitvi ni opravljal, kar naj bi bil razlog, da do redne delovne uspešnosti sploh ni bil upravičen. Na podlagi dogovora med A. in toženko (Pogodba) je namreč tožnik

namesto

namesto

svojega dela po pogodbi o zaposlitvi opravljal sindikalno delo. Le-to je na podlagi Pogodbe nadomestilo tožnikovo redno delo po pogodbi o zaposlitvi. Tožnik je torej svoje delo opravljal (le da je bila njegova vsebina v skladu s Pogodbo drugačna), zato je tudi upravičen do ocene redne delovne uspešnosti in je drugačno pritožbeno sklicevanje, da mu ta po citirani Pogodbi ne pripada, neutemeljeno. Takšne določbe ta Pogodba ne vsebuje. Predpisuje pa, da sindikalnim zaupnikom za čas opravljanja sindikalnega dela pripada plačilo, kot da bi opravljali svoje redno delo (20. člen), kar je pravilno izpostavilo tudi sodišče prve stopnje (obrazložitev v točki 11).

svojega dela po pogodbi o zaposlitvi opravljal sindikalno delo. Le-to je na podlagi Pogodbe nadomestilo tožnikovo redno delo po pogodbi o zaposlitvi. Tožnik je torej svoje delo opravljal (le da je bila njegova vsebina v skladu s Pogodbo drugačna), zato je tudi upravičen do ocene redne delovne uspešnosti in je drugačno pritožbeno sklicevanje, da mu ta po citirani Pogodbi ne pripada, neutemeljeno. Takšne določbe ta Pogodba ne vsebuje. Predpisuje pa, da sindikalnim zaupnikom za čas opravljanja sindikalnega dela pripada plačilo, kot da bi opravljali svoje redno delo (20. člen), kar je pravilno izpostavilo tudi sodišče prve stopnje (obrazložitev v točki 11).

11.Pritožba se sklicuje na drugi odstavek 18. člena Pogodbe, na podlagi katerega se pooblaščenih oseb ne ocenjuje s službeno oceno; za potrebe napredovanj v plačne razrede se upošteva njihova zadnja veljavna redna službena ocena, ki so jo dobili na formacijski dolžnosti pred opravljanjem sindikalnega dela v okviru polnega delovnega časa. Navedena ureditev je skladna s Pravilnikom o službeni oceni (Ur. l. RS, št. 98/2014 s spremembami in dopolnitvami), ki določa, da se s službeno oceno ne ocenjujejo pooblaščene osebe reprezentativnih sindikatov, ki v okviru polnega delovnega časa opravljajo sindikalno delo (drugi odstavek 3. člena v zvezi s tretjim odstavkom 18. člena). Sodišče druge stopnje soglaša s prvostopenjsko presojo, da navedena določila o neocenjevanju tožnika s službeno oceno ne izključujejo oziroma ne preprečujejo ocenjevanja tožnika za potrebe odločitve o redni delovni uspešnosti za vtoževano obdobje.

11.Pritožba se sklicuje na drugi odstavek 18. člena Pogodbe, na podlagi katerega se pooblaščenih oseb ne ocenjuje s službeno oceno; za potrebe napredovanj v plačne razrede se upošteva njihova zadnja veljavna redna službena ocena, ki so jo dobili na formacijski dolžnosti pred opravljanjem sindikalnega dela v okviru polnega delovnega časa. Navedena ureditev je skladna s Pravilnikom o službeni oceni (Ur. l. RS, št. 98/2014 s spremembami in dopolnitvami), ki določa, da se s službeno oceno ne ocenjujejo pooblaščene osebe reprezentativnih sindikatov, ki v okviru polnega delovnega časa opravljajo sindikalno delo (drugi odstavek 3. člena v zvezi s tretjim odstavkom 18. člena). Sodišče druge stopnje soglaša s prvostopenjsko presojo, da navedena določila o neocenjevanju tožnika s službeno oceno ne izključujejo oziroma ne preprečujejo ocenjevanja tožnika za potrebe odločitve o redni delovni uspešnosti za vtoževano obdobje.

12.Deseti odstavek 17.a člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS; Ur. l. RS, št. 56/2002 in nadaljnji)

12.Deseti odstavek 17.a člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS; Ur. l. RS, št. 56/2002 in nadaljnji) glede ocenjevanja delovne uspešnosti v okviru službene ocene napotuje na predpise z obrambnega področja. Službena ocena je v 102. členu Pravil službe v Slovenski vojski (Ur. l. RS, št. 84/2009) določena kot ocena usposobljenosti za opravljanje vojaške dolžnosti in uspešnosti pri opravljanju vojaške dolžnosti, ki jo izdela pristojni nadrejeni za podrejenega na podlagi rednega spremljanja njegovega dela. Na podlagi 5. člena Pravilnika o službeni oceni se redna službena ocena uporablja pri upravljanju kariernih poti vojaških oseb, odločanju o povišanju vojaških oseb v činu, napredovanju v razredu ter napredovanju vojaških oseb v plačne razrede, pri odločanju o napotitvi na službovanje v tujino, izobraževanje ali usposabljanje, o podaljševanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski, o razporejanju na drugo formacijsko dolžnost, podeljevanju priznanj in nagrad ter v drugih primerih, določenih s predpisi ali akti vodenja in poveljevanja.

glede ocenjevanja delovne uspešnosti v okviru službene ocene napotuje na predpise z obrambnega področja. Službena ocena je v 102. členu Pravil službe v Slovenski vojski (Ur. l. RS, št. 84/2009) določena kot ocena usposobljenosti za opravljanje vojaške dolžnosti in uspešnosti pri opravljanju vojaške dolžnosti, ki jo izdela pristojni nadrejeni za podrejenega na podlagi rednega spremljanja njegovega dela. Na podlagi 5. člena Pravilnika o službeni oceni se redna službena ocena uporablja pri upravljanju kariernih poti vojaških oseb, odločanju o povišanju vojaških oseb v činu, napredovanju v razredu ter napredovanju vojaških oseb v plačne razrede, pri odločanju o napotitvi na službovanje v tujino, izobraževanje ali usposabljanje, o podaljševanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski, o razporejanju na drugo formacijsko dolžnost, podeljevanju priznanj in nagrad ter v drugih primerih, določenih s predpisi ali akti vodenja in poveljevanja.

13.Redna delovna uspešnost se drugače od službenega ocenjevanja, ki temelji na predpisih z obrambnega področja, ocenjuje po splošnih predpisih za javne uslužbence. Sistema ocenjevanja se ne izključujeta, temveč se ocenjevanje redne delovne uspešnosti izvaja ločeno in neodvisno od ocenjevanja po Pravilniku o službeni oceni. Za razliko od službene ocene predstavlja ocena redne delovne uspešnosti podlago za izplačilo dela plače za redno delovno uspešnost, ta pa pripada javnemu uslužbencu, ki je v obdobju, za katerega se izplačuje, pri opravljanju svojih delovnih nalog, dosegel nadpovprečne delovne rezultate (prvi odstavek 22.a člena ZSPJS). Postopek ugotavljanja doseganja kriterijev za določitev dela plače za redno delovno uspešnost se za vse javne uslužbence (mednje spadajo tudi pripadniki Slovenske vojske) izvede mesečno, trimesečno ali dvakrat letno (prvi odstavek 30. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor - KPJS; Ur. l. RS, št. 57/2008 in nadaljnji).

14.Glede na obrazloženo je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da Pogodba (priloga B5), ki na podlagi petega odstavka 100.b člena ZObr ureja pogoje za delovanje sindikata in sindikalnih poverjenikov, ne posega v postopek ocenjevanja redne delovne uspešnosti. Tudi sicer avtonomno pravo ne more omejevati pravic iz zakona oziroma kolektivne pogodbe, sklenjene na širši ravni. Upoštevaje vse navedeno pritožba neutemeljeno izpodbija materialnopravno presojo, da je tudi tožnik kot pooblaščenec sindikata na podlagi določb ZSPJS in KPJS upravičen do izdelave ocene za redno delovno uspešnost in pravic iz tega naslova.

15.Niti pritožbeno utemeljevanje, da toženka tožnika ne more oceniti iz razloga, ker tožnik nima nadrejenega, ki bi mu odrejal delo ter ga spremljal in nadzoroval, da ga torej ne more oceniti vodja organizacijske enote, v katero je tožnik formalno razporejen, ker mu ni poznano njegovo delo predsednika sindikata, tožnika ne more prikrajšati za pravico do ocene redne delovne uspešnosti. Tožnik je v uveljavljanem obdobju glede na prvostopenjsko ugotovitev (in kot poudarja tudi pritožba) res opravljal sindikalno delo v polnem delovnem času, namesto nalog, ki spadajo v opis formacijske dolžnosti. Ker pa je bila njegova delodajalka še vedno toženka, mu je bila za navedeno obdobje ona dolžna izplačati plačilo, kot da bi opravljal svoje redno delo (k čemur se je tudi izrecno zavezala v 20. členu Pogodbe). V takšno plačilo javnega uslužbenca spada tudi redna delovna uspešnost, če so za to izpolnjeni pogoji, kar pa je treba poprej ugotoviti v postopku ocenjevanja. Toženka je zato ne glede na svojo organizacijsko strukturo in vpetost tožnika vanjo dolžna oceniti njegovo redno delovno uspešnost za vtoževano obdobje in mu v odvisnosti od ocene zagotoviti z njo povezane pravice. S tem, ko ji je sodišče prve stopnje to v III. točki izreka izpodbijane sodbe tudi naložilo, ni v ničemer prejudiciralo vsebine ocene redne delovne uspešnosti, ki jo mora toženka šele izdelati. Na pritožbeno grajo, da sodišče prve stopnje ni ponudilo nobene rešitve, kako naj bi toženka ocenjevanje izvedla, sodišče druge stopnje dodaja, da določanje načina izvršitve odločbe, konkretno izdelave ocene redne delovne uspešnosti, ni naloga, niti pristojnost sodišča v tem individualnem delovnem sporu.

16.Odveč je tudi v pritožbi izražena bojazen, da toženka tožnika za delo predsednika sindikata sploh ne sme oceniti, ker bi to pomenilo kršitev pravice do sindikalne svobode, lahko pa celo diskriminacijo zaradi sindikalnega dela. Diskriminacijo zaradi sindikalnega delovanja tožnika (prvi odstavek 6. člena Zakona o delovnih razmerjih - ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 s spremembami in dopolnitvami) bi po presoji sodišča druge stopnje predstavljalo prav to, da tožnikovo delo, ki ga je v vtoževanem obdobju opravil v polnem delovnem času in ob očitnem toženkinem pristanku, sploh ne bi bilo ocenjeno za potrebe redne delovne uspešnosti, ki se sicer ocenjuje pri javnih uslužbencih in predstavlja del njihove plače. Enako obravnavo glede na osebne okoliščine mora delodajalec zagotavljati delavcu tudi glede plače in drugih prejemkov iz delovnega razmerja (drugi odstavek 6. člena ZDR-1). Kot že obrazloženo je realizacija pravice do redne delovne uspešnosti (tudi razrešitev vprašanja določitve ustreznega ocenjevalca tožnika) v pristojnosti toženke kot delodajalca, ki se je v 16. členu Pogodbe zavezala tudi, da se sindikalnemu zaupniku zaradi sindikalne dejavnosti ne bo znižala plača.

17.Neutemeljena je tudi pritožbena graja prvostopne odločitve o stroških postopka. Sodišče prve stopnje je med stroški postopka, ki jih je dolžna toženka upoštevaje načelo uspeha povrniti tožniku, utemeljeno priznalo stroške pripravljalnih vlog z dne 20. 5. 2024 in 17. 6. 2024. V prvi od teh je tožnik podal vsebinske navedbe, s katerimi je utemeljeval svoj zahtevek po izdelavi ocene redne delovne uspešnosti, poleg tega jo je iz razloga, ker sodišče prve stopnje za predhodno vlogo tožniku stroškov ni priznalo, šteti za prvo pripravljalno vlogo. Pripravljalno vlogo z dne 17. 6. 2024, s katero je tožnik spremenil tožbo, kar je sodišče prve stopnje dovolilo, je prav tako potrebno šteti med za postopek potrebne stroške.

18.Ker pritožba ni utemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

19.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Toženka s pritožbo ni uspela, zato z njo nastale stroške krije sama (prvi odstavek 154. člena ZPP). Tožnik pa krije sam svoje stroške odgovora na pritožbo, ki ni v bistvenem prispeval k rešitvi pritožbe, zato ga ni mogoče šteti med za postopek potrebne stroške (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).

-------------------------------

1Drugi odstavek 127. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 s spremembami in dopolnitvami).

2Določba je umeščena v V. poglavje ZSPJS (Napredovanje), ki ureja napredovanje v višji plačni razred. Predmet tožbenega zahtevka pa je redna delovna uspešnost, ki je drug institut in spada v VI. poglavje ZSPJS (Delovna uspešnost).

3Tako tudi VDSS Pdp 143/2024 z dne 23. 5. 2024, tudi Pdp 443/2024 z dne 9. 10. 2024.

4Tako VSRS VIII Ips 57/2008 z dne 3. 11. 2009.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o delovnih razmerjih (2013) - ZDR-1 - člen 6, 6/1, 6/2, 127, 127/2

Kolektivna pogodba za javni sektor (2008) - KPJS - člen 30, 30/1

Zakon o obrambi (1994) - ZObr - člen 100a, 100b, 100b/5

Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (2002) - ZSPJS - člen 17a, 17a/10, 229, 229/1

Podzakonski akti / Vsi drugi akti

Pravilnik o službeni oceni (2014) - člen 3, 3/2, 5, 18, 18/3

Pravila službe v Slovenski vojski (2009) - člen 102

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.