Jedro

Ker je tožnica vložila tožbo dne 25.7.2002, ko je že veljal sklep o spremembah in dopolnitvah odvetniške tarife (Ur.l. RS, št. 49/2000), je za sestavo tožbe treba upoštevati točke iz spremenjene tarifne številke.

Izrek

1. Pritožba zoper 3. točko izreka izpodbijane sodbe se zavrne in se v tem delu izpodbijana sodba potrdi.

2. Pritožbi zoper 4. točko izreka izpodbijane sodbe se ugodi in se ta točka spremeni tako, da se znesek 39.168,00 SIT nadomesti z zneskom 61.000,00 SIT.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je s 3. točko izpodbijane sodbe odločilo, da sta predlagatelja obnove postopka F. in J.M. nerazdelno dolžna povrniti tožeči stranki stroške upravnega postopka v znesku 34.700,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe v roku 15 dni, pod izvršbo, s 4. točko izpodbijane sodbe pa je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške sodnega postopka v znesku 39.168,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe v roku 15 dni, pod izvršbo.

V obrazložitvi k 3. točki izreka izpodbijane sodbe je prvostopno sodišče navedlo, da je tožnica v tožbi zoper odločbo tožene stranke (z dne 24.5.2002) uveljavljala tudi povrnitev stroškov upravnega postopka. V skladu z 114. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) v upravnem postopku praviloma vsaka stranka trpi svoje stroške postopka. Če je v postopku udeleženih več strank z nasprotujočimi interesi, mora stranka, ki je postopek povzročila, pa se je ta končal v njeno škodo, povrniti nasprotni stranki opravičene stroške. Sodišče ugotavlja, da je bilo v obravnavanem primeru glede na predmet zadeve in glede na očitno zapletenost upravnega postopka, saj je tožena stranka že tretjič odločala o tožničini pritožbi, zastopanje odvetnika potrebno in opravičeno. Sodišče je tožnici priznalo stroške pravnega zastopanja v znesku 34.700,00 SIT, ki jih je odmerilo v skladu z Odvetniško tarifo. Pri tem je v skladu s tar.št. 22, točka 1.b) in točko 5 za pritožbi (z dne 1.9.1997 in z dne 23.9.1997) priznalo po 125 točk (skupaj 250 točk), 50 točk za pregled spisa, 40 točk za poročilo stranki ter 7 točk za materialne stroške. Upoštevana je bila vrednost točke v času izdaje te sodbe (100,00 SIT).

V obrazložitvi k 4. točki izpodbijane sodbe je prvostopno sodišče navedlo, da se v skladu s 1. odstavkom 23. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) glede povrnitve stroškov postopka uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Po določbah 154. člena ZPP mora stranka, ki v postopku ne uspe, povrniti nasprotni stranki stroške. Sodišče je tožnici priznalo stroške za sestavo tožbe po tar. št. 24, točka 1.b) Odvetniške tarife v višini 300 točk, stroškov za takso pa ji ni priznalo, ker se v postopkih denacionalizacije ne plačujejo sodne takse. Priznalo ji je tudi materialne stroške v višini 2% ter DDV v višini 20% Glede na vrednost točke v času izdaje te sodbe po presoji prvostopnega sodišča znašajo stroški sodnega postopka 39.168,00 SIT ter jih je dolžna povrniti tožena stranka.

Tožnica vlaga pritožbo zoper 3. in 4. točko izreka izpodbijane sodbe zaradi zmotne uporabe materialnega prava v stroškovnem delu izpodbijane sodbe in sicer samo glede vrednotenja po tar. št. 22, točki 1.b) in 5. Odvetniške tarife ter tar. št. 24, točka 1.b) Odvetniške tarife, s predlogom, da pritožbeno sodišče popravi oziroma spremeni izpodbijani del odločitve, toženi stranki pa naj se naložijo v plačilo tožničini pritožbeni stroški z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve o pritožbi dalje do plačila. Navaja, da se prvostopno sodišče v razlogih tega dela odločitve sklicuje na tar. št. 22 1.b) in 5. Odvetniške tarife, pri čemer izračunu pomotoma jemlje kot osnovo po 1.b) točki tar. št. 22 vrednost 100 točk namesto 200 točk in posledično matematično zmotno ugotavlja skupen znesek priznanih stroškov. Enako velja glede sklicevanja na tar. št. 24, točka 1.b) Odvetniške tarife, ko pomotoma jemlje kot osnovo 300 točk, moralo pa bi 500 točk. Navaja še, da je pri tem treba opozoriti še na izostalo navedbo o priznanju priglašenih stroškov sodnega postopka za poročilo stranki v višini 20 točk, ki jih je sodišče očitno priznalo, tega pa ni navedlo. Prosi tudi za vrnitev plačane takse v višini 13.600,00 SIT na TRR njenega pooblaščenca odvetnika E.K. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožbeno sodišče je na podlagi 5. odstavka 128. člena ZPP, ki se na podlagi 1. odstavka 16. člena ZUS primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, o tožničini pritožbi zoper stroškovni del izpodbijane sodbe (3. in 4. točka izreka), odločilo s sklepom.

K točki 1. izreka: Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je prvostopno sodišče v izpodbijani 3. točki izreka izpodbijane sodbe pravilno uporabilo določbe Odvetniške tarife, na katero se pri svoji odločitvi sklicuje.

Prvostopno sodišče sicer ni navedlo Uradnega lista, v katerem je bila objavljena Odvetniška tarifa, na podlagi katere je odločilo, vendar iz vsebine izhaja, da gre za Odvetniško tarifo, objavljeno v Uradnem listu RS, št. 7/95. Ta je posamezne storitve pravne pomoči v upravnem postopku točkovala po določenih tarifnih postavkah, ki so navedene v tar. št. 22. Ugovor tožnice, da je pri izračunu prvostopno sodišče pomotoma kot osnovo po 1.b) in 5. točki tar. št. 22 Odvetniške tarife štelo 100 točk namesto 200 točk je moralo pritožbeno sodišče zavrniti.

Prvostopno sodišče je pravilno oprlo svojo odločitev na odvetniško tarifo, ki je veljala, ko je pooblaščeni odvetnik tožnice pravno sredstvo vložil. Ta pa v 1.b) točki tar. št. 22 določa tarifno postavko 100 točk, v točki 5 tar. št. 22 pa, da je pravno sredstvo po 1. točki zvišano za 25 %, kar je prvostopno sodišče pravilno upoštevalo in zato pritožbeni ugovor zmotne uporabe materialnega prava ni utemeljen.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS tožničino pritožbo zoper 3. točko izreka izpodbijane sodbe zavrnilo kot neutemeljeno in v tem delu izpodbijano sodbo potrdilo.

K točki 2. izreka: Pritožba je utemeljena.

Prvostopno sodišče je odločitev v 4. točki izreka izpodbijane sodbe glede povrnitve stroškov sodnega postopka oprlo na 1. odstavek 23. člena ZUS v zvezi s 154. členom ZPP in priznalo tožnici stroške za sestavo tožbe po 1.b) točki tar. št. 24 Odvetniške tarife v višini 300 točk. Ker je tožnica po pooblaščenem odvetniku vložila tožbo dne 25.7.2002, to je, ko je že veljal Sklep o spremembah in dopolnitvah odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 49/2000), je prvostopno sodišče napačno obračunalo stroške sodnega postopka, saj ni upoštevalo 1. odstavka 18. člena navedenega sklepa. Sklep o spremembah in dopolnitvah odvetniške tarife je v 18. členu določil, da se v tar. št. 24 točka 1.b) spremeni tako, da nagrada znaša "500 točk".

Glede na navedeno je bilo treba v obravnavani zadevi priznati za sestavo tožbe po spremenjeni tar. št. 24, točka 1.b) 500 točk, kar skupaj z materialnimi stroški v višini 2 % ter DDV v višini 20 % znaša 610 točk. Ker je v času izdaje izpodbijane sodbe prvostopnega sodišča bila vrednost točke 100 SIT, znašajo stroški sodnega postopka skupaj 61.000 SIT.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 16. in 68. členom ZUS pritožbi ugodilo, spremenilo 4. točko izreka izpodbijane sodbe in samo določilo znesek stroškov sodnega postopka, ki jih je tožena stranka dolžna povrniti tožnici.

Glede na zahtevo tožnice za vrnitev plačane sodne takse pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je glede na podatke v sodnih spisih, prvostopno sodišče že začelo postopek za vrnitev sodne takse po 32. členu Zakona o sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 1/90, Uradni list RS, št. 14/91, 38/96, 20/98 in 70/2000).