Jedro

Če tožena stranka ne odgovori na tožbo delavca, iz dejstev, ki so navedena v tožbi pa ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (nesklepčnost tožbe), mora sodišče delavcu s sklepom določiti rok za odpravo nesklepčnosti tožbe in ga opozoriti, da bo tožbeni zahtevek zavrnilo, če tožbe ne bo ustrezno popravil (1. odstavek

39. člena ZDSS-1). Če sodišče ne ravna po citiranem členu, ampak izda zavrnilno zamudno sodbo po 3. odstavku 318. člena ZPP, ne da bi delavca pozvalo, naj odpravi nesklepčnost tožbe, stori bistveno kršitev postopka po 7. točki 1. odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se zamudna sodba v izpodbijanem delu v 3. tč. izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo ugotovilo, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 15.10.2004, ki jo je izdala tožena stranka, po kateri je tožniku prenehalo delovno razmerje dne 16.10.2004, nezakonita in brez pravnega učinka (1. tč.

izreka), zaradi česar je tožena stranka dolžna tožnika pozvati nazaj na delo, mu za čas od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja od dne 16.10.2004 dalje vzpostaviti delovno razmerje ter mu vpisati delovno dobo v delovno knjižico, vse v 8-ih dneh, da ne bo izvršbe (2. tč. izreka), zavrnilo pa zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožniku obračunati bruto nadomestilo plače v višini 117.500,00 SIT, odvesti pripadajoče davke in prispevke ter tožniku izplačati neto znesek 77.309,00 SIT za vsak mesec nezakonitega prenehanja ter druge prejemke iz delovnega razmerja, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti neto zneska plače od 18. dne v mesecu za pretekli mesec, v 8-ih dneh (3. tč.

izreka). Sodišče prve stopnje je v skladu z uspehom v sporu odločilo, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v znesku 36.960,00 SIT v roku 8-dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 23.2.2005 dalje do plačila (4. tč. izreka).

Tožnik se je pritožil zoper sodbo v delu zavrnitve zahtevka in odločitve o stroških postopka (v 3. in 4. tč. izreka) iz vseh pritožbenih razlogov po določbi 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 - 2/04), ki se v skladu z določbo 19. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS št. 2/04) uporablja tudi v postopkih pred delovnimi in socialnimi sodišči. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno odločilo o zamudni sodbi v skladu z določbo 318. čl. ZPP iz razloga, ker je tožba v obsegu dajatvenih zahtevkov nesklepčna. Če je sodišče menilo, da zahtevek ni sklepčen, bi mu moralo kot tožeči stranki v skladu z določbo 39. čl. ZDSS-1 določiti rok za odpravo nesklepčnosti. Poleg tega je odločitev o zavrnitvi zahtevka za plačilo plače v nasprotju z ugotovitvijo o nezakonitosti odpovedi pogodbe ter z določitvijo, da mu mora tožena stranka od dne 16.10.2004 dalje vzpostaviti delovno razmerje ter mu v delovno knjižico vpisati delovno dobo. Poleg tega navaja, da predstavlja zahtevani znesek minimalno višino mesečne plače. V skladu z določbo 7. odst. 137. čl. ZDR pripada delavcu, ko ne dela iz razlogov na strani delodajalca, nadomestilo plače najmanj v višini minimalne plače. Takšen zahtevek je v tožbi tudi postavil. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni sodbo tako, da njegovim zahtevkom v celoti ugodi, toženi stranki pa naloži v plačilo nastale pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče izpodbijanega dela sodbe zaradi uveljavljenega pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni preizkušalo, ker se zamudna sodba v skladu z določbo 2. odst. 338. čl. ZPP iz navedenega razloga ne more izpodbijati.

Zato je preizkušalo sodbo samo iz razloga bistvenih kršitev določb postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Po takšnem preizkusu izpodbijanega dela sodbe je ugotovilo, da jo je sodišče prve stopnje izdalo v nasprotju s postopkovnimi predpisi.

Sodišče prve stopnje je v sporu ugotovilo nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnika z dne 15.10.2004 (pravilno je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj je bila ta podana na podlagi določb 110. in 111. čl. ZDR) ter v tej posledici naložilo toženi stranki, da pozove tožnika nazaj na delo in mu za čas od dne 16.10.2004 dalje vzpostavi delovno razmerje in vpiše v delovno knjižico delovno dobo. Tako sprejeta prvostopenjska sodba (1. in 2. tč. izreka) je postala pravnomočna, saj se tako tožnik kot tožena stranka zoper njo nista pritožila. Vendar tožnik, ki se je v sporu edini pritožil, utemeljeno izpodbija sodbo v njenem zavrnilnem delu ter zaradi odločitve o stroških. Pritožbeno sodišče se z odločitvijo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ne strinja, saj je izdalo sodbo v nasprotju s postopkovnimi pravili, kar predstavlja bistveno kršitev iz določbe 7. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, kar utemeljuje z naslednjimi pravnimi razlogi.

Izdaja zamudne sodbe temelji na domnevi, da tožena stranka zaradi svoje pasivnosti, ker ne poda odgovora na tožbo oz. ga vloži po izteku predpisanega roka (1. odst. 318. čl. ZPP), priznava dejanske tožbene navedbe. Zato izreče sodišče takšno sodbo brez tega, da bi izvedlo dokazni postopek. V tej zvezi zgolj preizkusi ali zatrjevana dejstva niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik ali s splošno znanimi dejstvi. Izdaja zamudne sodbe je torej dopustna v primeru, če so navedena dejstva v tožbi takšne narave, iz katerih izhaja sklepčnost zahtevka.

Z določbo 318. čl. ZPP so opredeljena splošna pravila za izdajo zamudne sodbe v primeru, če tožena stranka ob izpolnitvi predpisanih pogojev ne odgovori na tožbo v roku iz določbe 277. čl. ZPP. V takšnem primeru sodišče ugodi tožbenemu zahtevku (1. odst. 318. čl. ZPP). V primeru ugotovitve, da iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost zahtevka, izda sodišče sodbo s katero tožbeni zahtevek zavrne (3. odst. 318. čl. ZPP).

Vendar je ZDSS-1 v 1. odst. 39. čl. predpisal dodatno pravilo, ki določa ravnanje sodišča v delovnem sporu v situaciji, ko tožena stranka ne odgovori na tožbo in ob ugotovitvi sodišča, da tožba ni sklepčna. V takšnem primeru določi sodišče s sklepom delavcu kot tožeči stranki rok za odpravo nesklepčnosti tožbe in ga hkrati opozori na pravne posledice, če tožba v roku ne bo ustrezno popravljena.

Iz obrazložitve izpodbijanega zavrnilnega dela sodbe izhaja ugotovitev sodišča, da tožnikov zahtevek za plačilo zahtevanega nadomestila plače ni sklepčen, ker ga tožnik v tožbi ni z ničemer pojasnil. Poleg tega tudi iz priloženih dokaznih listin ni razvidno, da bi mu morala tožena stranka plačevati najmanj zahtevano višino plače. Po ugotovitvi pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje v konkretnem primeru ob tako ugotovljenih dejstvih ni imelo pravne podlage za izdajo izpodbijane zamudne sodbe, saj bi pravilno moralo postopati po določbi 1. odst. 39. čl. ZDSS-1 in tožniku določiti rok za odpravo nesklepčnosti tožbe ter ga opozoriti na pravne posledice, če tožba v roku ne bo ustrezno popravljena. Ker sodišče prve stopnje v sporu tako ni ravnalo, je v zvezi z izdajo takšne sodbe storilo bistveno postopkovno kršitev iz določbe 7. tč. 1. odst. 339. čl. ZPP.

Zato je pritožbeno sodišče v izpodbijanem delu razveljavilo sodbo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (354. čl. ZPP).

Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku obravnavati zadevo v skladu z ugotovljenimi pravnimi razlogi iz tega sklepa.

Odločitev o pritožbenih stroških ima podlago v določbi 3. odst. 165. čl. ZPP.