Jedro

Če sodnik meni, da posamezen podzakonski akt, ki bi ga moral uporabiti, ni v skladu z ustavo ali zakonom, takšnega akta ne sme uporabiti (exceptio illegalis). Sodnik pri opravljanju sodniške funkcije namreč ni vezan na podzakonske predpise (za razliko od drugih državnih organov).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se postopek prekine do dokončne odločitve Ustavnega sodišča v postopku pod opr. št. U-I-XX/20, ki se nanaša na ugotovitev ustavnosti in zakonitosti Uredbe o obliki in načinu izvajanja gospodarske javne službe pomorske pilotaže. 2. Zoper ta sklep se je po svoji pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožeča stranka in predlagala pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep razveljavi. V pritožbi opozarja, da ima sklep o prekinitvi pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. Sklep je brez razlogov. Napačno je bila uporabljena tudi določba 206. člena v zvezi s 13. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Ustavno sodišče v zadevi U-I-XX/20 sploh še ni začelo postopka. Uredba je šele v fazi preizkusa. Nobenega zagotovila ni, da bo Ustavno sodišče sploh meritorno odločalo o zadevi. Ustavnost oz. neustavnost Uredbe avtomatično ne pomeni, da država ni odškodninsko odgovorna.

3. Tožena stranka je po svoji zastopnici podala odgovor na pritožbo in predlagala pritožbenemu sodišču, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Priglasila je tudi stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba tožeče stranke je utemeljena.

5. V obravnavani gospodarsko pravdni zadevi je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom prekinilo postopek do dokončne odločitve Ustavnega sodišča v postopku pod opr. št. U-I-XX/20, ki se nanaša na ugotovitev ustavnosti oz. zakonitosti Uredbe o obliki in načinu izvajanja gospodarske javne službe pomorske pilotaže (v nadaljevanju Uredba, Ur. l. 11/20), pri čemer se je v tej zvezi sklicevalo na pravno podlago iz 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP. Po presoji pritožbenega sodišča takšna odločitev sodišča prve stopnje ni zakonita, saj v konkretnem primeru (upoštevaje tudi, da Ustavno sodišče sploh še ni odločilo, ali sprejema ali ne sprejema pobude stranke za ustavno presojo Uredbe) sploh ne gre za reševanje predhodnega vprašanja iz 13. člena ZPP. Predhodno vprašanje se namreč nanaša na predhodno rešitev vprašanja pred matičnim organom, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje, medtem ko gre v konkretnem primeru za presojo ustavnosti oz. zakonitosti podzakonskega akta. Sodniki so namreč pri opravljanju sodniške funkcije vezani na ustavo in zakon (125. člen Ustave RS). Le v primeru, če sodnik pri odločanju meni, da je zakon, ki bi ga moral uporabiti, protiustaven, mora postopek prekiniti in začeti postopek pred Ustavnim sodiščem. V takšnem primeru se postopek pred sodiščem nadaljuje po odločitvi Ustavnega sodišča (156. člen Ustave RS). Če pa sodnik meni, da posamezen podzakonski akt, ki bi ga moral uporabiti, ni v skladu z ustavo ali zakonom, takšnega akta ne sme uporabiti (exceptio illegalis). Sodnik pri opravljanju sodniške funkcije namreč ni vezan na podzakonske predpise (za razliko od drugih državnih organov).

6. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke ugodilo ter razveljavilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (1. točka 365. člena ZPP).

7. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.