Jedro

Po določbi 152. člena ZPP vsaka stranka predhodno sama krije stroške, ki jih povzroči s svojimi dejanji. Tožnica je na naroku 2. 2. 2023 predlagala izločitev sodnega senata, zato priča A. A., ki je bila vabljena na navedeni narok, ni mogla biti zaslišana. Glede na to, da je situacijo, da priča ni mogla biti zaslišana, povzročila tožnica, je podan pravni položaj, da tožnica v skladu s 152. členom ZPP sama krije stroške priče za pristop na narok, saj jih je povzročila s svojim ravnanjem. Za presojo o tem, da so stroški nastali zaradi ravnanja tožnice, je bistveno tudi, da je predsednica sodišča prve stopnje s sklepom št. Su 58/2023 - 3 z dne 20. 2. 2023 zavrgla tožničin predlog, tožnica pa v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje opr. št. I Pd 733/2021 z dne 5. 1. 2023 te odločitve ni izpodbijala. Pritožba se glede na navedeno neutemeljeno zavzema za to, naj sodišče druge stopnje sklep spremeni tako, da plačilo stroškov priče naloži v plačilo toženki, ki je zaslišanje priče A. A. predlagala.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Toženka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je tožnica dolžna v roku 8 dni plačati priči A. A., naslov B., stroške prihoda na narok 2. 2. 2023 v znesku 17,41 EUR.

2. Zoper sklep se pritožuje tožnica zaradi vseh pritožbenih razlogov (v pritožbi sicer očitno pomotoma navaja kršitev kazenskega zakona in kazenskega postopka). Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep spremeni tako, da povrnitev stroškov priče naloži v plačilo toženki, oziroma podrejeno, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je sodišče prve stopnje njen predlog za izločitev senata s sklepom predsednice sodišča zavrnilo, vendar to ni razlog, da se ji naloži v plačilo stroški priče. Ni mogoče trditi, da je bila zahteva za izločitev senata podana neutemeljeno. Sodišče je zmotno ugotovilo dejansko stanje glede vprašanja, kdo je predlagal zaslišanje priče A. A., posledično pa napačno uporabilo materialno pravo (152. člen ZPP). Sodišče je kršilo tudi 24. člen Ustave RS. Sklep ni zadostno obrazložen. V primeru spora zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitve v skladu s petim odstavkom 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) delodajalec krije svoje stroške postopka, ne glede na izid postopka, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice.

3. V odgovoru na pritožbo toženka primarno predlaga zavrženje pritožbe, ker tožnica uveljavlja napačne pritožbene razloge (kršitev kazenskega zakona in kazenskega postopka), podredno pa zavrnitev ter potrditev izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP, ki ju je uporabilo na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1), po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v tej določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, niti tiste, ki jo uveljavlja tožnica (nezadostna obrazloženost sklepa), saj je svojo odločitev, da je tožnica dolžna plačati stroške priče za prihod na narok 2. 2. 2023, ustrezno obrazložilo. Odločitev temelji na pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju in je materialnopravno pravilna.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožnica sicer v pritožbi navedla, da uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe kazenskega zakona in kršitve kazenskega postopka, vendar pa v nadaljevanju pritožbe dejansko uveljavlja pritožbene razloge po ZPP. Glede na to pritožbe ni zavrglo, temveč jo je obravnavalo po vsebini.

7. Po določbi 152. člena ZPP vsaka stranka predhodno sama krije stroške, ki jih povzroči s svojimi dejanji. Tožnica je na naroku 2. 2. 2023 predlagala izločitev sodnega senata, zato priča A. A., ki je bila vabljena na navedeni narok, ni mogla biti zaslišana. Glede na to, da je situacijo, da priča ni mogla biti zaslišana, povzročila tožnica, je podan pravni položaj, da tožnica v skladu s 152. členom ZPP sama krije stroške priče za pristop na narok, saj jih je povzročila s svojim ravnanjem. Za presojo o tem, da so stroški nastali zaradi ravnanja tožnice, je bistveno tudi, da je predsednica sodišča prve stopnje s sklepom št. Su 58/2023 - 3 z dne 20. 2. 2023 zavrgla tožničin predlog, tožnica pa v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje opr. št. I Pd 733/2021 z dne 5. 1. 2023 te odločitve ni izpodbijala. Pritožba se glede na navedeno neutemeljeno zavzema za to, naj sodišče druge stopnje sklep spremeni tako, da plačilo stroškov priče naloži v plačilo toženki, ki je zaslišanje priče A. A. predlagala.

8. Glede na navedeno torej ni pravno odločilno sklicevanje pritožbe na to, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka po 13. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je bila v nasprotju z zakonom izključena javnost glavne obravnave, oziroma da je kršilo 24. člen Ustave Republike Slovenije (URS), saj to ni bilo predmet odločitve izpodbijanega sklepa. Neutemeljeno je tudi sklicevanje pritožbe na določbo petega odstavka 41. člena ZDSS-1, saj ne gre za vprašanje odločanja o stroških postopka glede na uspeh v smislu 154. člena ZPP, v povezavi z navedeno določbo ZDSS-1, po kateri delodajalec krije svoje stroške postopka ne glede na uspeh.

9. Glede na navedeno in ker ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožnice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

10. Toženka sama krije svoje stroške odgovora na pritožba, saj odgovor na pritožbo ni bistveno pripomogel k reševanju pritožbe (155. člen ZPP).