Jedro

Vrhovno sodišče ocenjuje, da bi v predlogu obširno opisane okoliščine, da je ena od strank tega postopka (kot članica prve udeleženke) sodnica Okrajnega sodišča v Ljubljani, lahko povzročile dvom v nepristranskost sodnikov tega sodišča, če bi ti sodili v tej zadevi (objektivni vidik nepristranskosti). Ogroženi bi bili tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišča nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi. Kot namreč izhaja iz predloga za prenos pristojnosti bi bilo omajano tudi zaupanje nekaterih udeležencev tega postopka v nepristranskost sodišča.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Kranju.

Obrazložitev

1.Okrajno sodišče v Ljubljani oziroma sodnik tega sodišča Andrej Breznik je na Vrhovno sodišče podal predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

2.V predlogu navaja, da je Mestna občina Ljubljana v prijavi udeležbe in odgovoru na predlog z dne 24. 4. 2024 navedla, da je zadeva očitno precej sporna, saj v zvezi z dostopom oziroma dovozom na atrijsko dvorišče poteka na Okrajnem sodišču v Kranju pod opr. št. P 208/2024 pravdni postopek zaradi motenja posesti med tožnikoma A. A. in B. B. ter 47 toženci kot etažnimi lastniki stavbe št. 303. Zadeva je bila na podlagi sklepa Vrhovnega sodišča I R 144/2023 z dne 6.9.2023 na podlagi 67. člena ZPP predodeljena iz Okrajnega sodišča v Ljubljani na Okrajno sodišče v Kranju, ker je ena od tožencev kot etažna lastnica dela stavbe sodnica na Okrajnem sodišču v Ljubljani, na pravdnem oddelku.

3.Tožnica, ki jo zastopa odvetnik B. B., v vlogi z dne 29. 8. 2024 navaja, da prenos pristojnosti v tej zadevi ni utemeljen. Predmetna zadeva, ki se vodi zaradi določitve funkcionalnega zemljišča, ni v reševanju pri pravdnem oddelku. Enako stanje, ki je pomembno za prenos pristojnosti, je obstajalo tudi v zadevi II N 240/2013 (postopek za vzpostavitev etažne lastnine na stavbi, št. 303, do zaključka katere je bil prekinjen ta postopek). Tudi v tistem postopku je bila sodnica pravdnega oddelka pri naslovnem sodišču ena od udeleženk postopka - C. C., navedena na osmem mestu preostalih udeležencev postopka. Zadeva II N 240/2013 je pravnomočno zaključena. Pristojnost naslovnega sodišča za nobeno od strank ni bila vprašljiva, prav tako ne za samo sodišče. Zato navedena udeleženka sklepa, da prenos pristojnosti ni potreben.

4.Sodnik Andrej Breznik pa pojasnjuje, da v tej zadevi sporno zemljišče ni bilo predmet navedenega drugega postopka, kar predstavlja pomembno razliko med obema navedenima postopkoma. Poleg tega iz navedb udeležencev v tej zadevi izhaja, da je bil pravdni postopek glede upravičenj na obravnavanem zemljišču sprožen šele v letu 2023, torej po izdaji sklepa o vzpostavitvi etažne lastnine. Gre za naknadno spremembo okoliščin, ki učinkujejo kot stopnjevanje napetosti, kar prav tako pomembno vpliva na vrednotenje interesa udeležencev v postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča in posledično na vrednotenje nepristranskosti sodišča v njihovih očeh in v očeh tretjih oseb. Med udeleženci obstaja očiten spor prav glede upravičenj na obravnavanem dvorišču, na katerega občina izrecno opozarja. Zato sodnik meni, da dejstvo, da je C. C. sodnica tega sodišča, predstavlja okoliščino, ki bi lahko vrgla senco dvoma na nepristranskost kateregakoli sodnika sodišča. Res je, da se predlog za ugotovitev pripadajočega zemljišča ne obravnava na pravdnem oddelku, na katerem trenutno sodi navedena sodnica. Vendar okrajno sodišče navzven deluje kot celota, pri čemer udeleženci postopka in tretje osebe ne morejo vedeti, v kakšnih stikih ali povezavah bi lahko bil razpravljajoči sodnik z navedeno sodnico. Sodnik je pri njej opravljal del pripravništva. Ugodno ga je ocenila in se zato verjetno dobro razumeta še sedaj. Pripravništvo je pri njej opravljala tudi sodnikova žena, sedaj sodnica, ki je nato nekaj let opravljala delo na pravdnem oddelku in bila prav tako in je še sedaj z navedeno sodnico v dobrih odnosih. Uradu predsednice je tudi znano, da je sodnik prosil za premestitev na pravdni oddelek sodišča, če in ko bo možnost za to, kar pomeni, da bi med postopkom nastopila situacija, ko bi razpravljajoči sodnik opravljal svojo funkcijo v okviru oddelka, na katerem je razporejena navedena sodnica. Sicer ne čuti naklonjenosti niti odpora do stališč ene ali druge sprte strani v postopku. Gotovo pa bi te okoliščine lahko pri katerem od udeležencev ali v širši javnosti objektivno vzbudile dvom v njegovo nepristranskost ali nepristranskost sodišča. Zato primarno predlaga, da urad predsednice predlaga Vrhovnemu sodišču, da za odločanje določi drugo stvarno pristojno sodišče, podrejeno pa, da ga predsednica sodišča izloči iz vodenja in odločanja v tem postopku in zadevo dodeli drugemu zakonitemu sodniku na podlagi 6. točke 70. člena ZPP.

5.Predlog je utemeljen.

6.Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Med druge tehtne razloge, ki lahko utemeljujejo prenos pristojnosti, je po ustaljeni sodni praksi šteti tudi okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča.

7.Vrhovno sodišče ocenjuje, da bi v predlogu obširno opisane okoliščine, da je ena od strank tega postopka (kot članica prve udeleženke) sodnica Okrajnega sodišča v Ljubljani, lahko povzročile dvom v nepristranskost sodnikov tega sodišča, če bi ti sodili v tej zadevi (objektivni vidik nepristranskosti). Ogroženi bi bili tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišča nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi. Kot namreč izhaja iz predloga za prenos pristojnosti bi bilo omajano tudi zaupanje nekaterih udeležencev tega postopka v nepristranskost sodišča.

8.Vrhovno sodišče je predlogu ugodilo in določilo kot drugo stvarno pristojno sodišče Okrajno sodišče v Kranju.

-------------------------------

Op. št. (1)Primerjaj na primer sklep VS RS I R 137/2018 z dne 20. 9. 2018 in stališče v sklepu, da "... pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, temveč se mora odražati tudi navzven...".

Op. št. (2)Primerjaj tudi sklep I R 50/2022 z dne 18. 5. 2022 ter I R 144/2023 z dne 6. 9. 2023. V slednji zadevi je Vrhovno sodišče odločalo v pravdi III P 528/2023, ko je bila ena od toženih strank navedena sodnica pravdnega oddelka Okrajnega sodišča v Ljubljani. Vrhovno sodišče je zato preneslo krajevno pristojnost na Okrajno sodišče v Kranju.