Jedro

Stečajni upnik ni udeleženec zemljiškoknjižnega postopka, ki teče po uradni dolžnosti zaradi zaznambe stečaja.

Če je bila zapuščina prenesena na Republiko Slovenijo, vpisa zaznambe stečaja zapuščine ni mogoče zavrniti iz razloga, ker se zaznamba stečaja in s tem smiselno tudi zaznamba stečaja zapuščine lahko dovoli le nad zemljiškoknjižnim lastnikom, nad katerim je bil uveden stečaj, v času učinkov začetka stečajnega postopka pa zapustnik ni bil več lastnik nepremičnin, saj postane Republika Slovenija s prenosom zapuščine stranka glavnega postopka stečaja zapuščine in se zanjo smiselno uporabljajo pravila, ki se uporabljajo za zapustnikove dediče.

Izrek

Pritožba B.C. d.d. se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje z dne 18. 03. 2010. Pritožbi udeleženke Republike Slovenije se ugodi in se izpodbijani sklep z dne 01. 02. 2010 spremeni tako, da se pri nepremičninah parc. št. 43/4, 43/3, 43/2, vpisanih v vl. št. 419 k.o. R. in parc. št. 46/2, vpisani pri vl. št. 424 k.o. R. opravi vpis zaznambe začetka postopka stečaja zapuščine, vodenega pri Okrajnem sodišču v Šmarju pri Jelšah, po pokojnem zapustniku F. B., umrlem dne 10. 04. 2007. Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 01. 02. 2010 sklenilo, da se vpis zaznambe začetka postopka stečaja zapuščine, vodenega pri Okrajnem sodišču v Šmarju pri Jelšah po pokojnem zapustniku F. B., pri nepremičninah parc. št. 43/4, 43/3, 43/2, vpisanih pri vl. št. 419 k.o. R. in parc. št. 46/2, vpisanih pri vl. št. 424 k.o. R., ne opravi.

Zoper navedeni sklep sta se pritožili udeleženka R. S. ter B. C. d.d. kot stečajna upnica. RS v pritožbi navaja, da pritožbo vlaga zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev pravil postopka. Predlaga ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijanega sklepa. Navaja, da se je sodišče oprlo na 1. odstavek 93. člena ZZK-1, ki določa, da se dovoli zaznamba stečajnega postopka nad zemljiškoknjižnim lastnikom na podlagi sklepa stečajnega sodišča o začetku stečajnega postopka. Stališče sodišča, da ker je lastnik nepremičnine, pri kateri naj bi se zaznamoval začetek stečaja zapuščine Republika Slovenija in ne zapustnik, sodni sklep učinkuje proti drugi osebi in ne proti Republiki Sloveniji, je v celoti pravno zmotno, saj je na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju z dne 30. 06. 2009 premoženje pokojnega F. B., kot premoženje brez dedičev, prešlo v last RS. RS vstopi v celoti v pravna razmerja zapustnika glede pravic in stvari, ki bi bile sicer predmet dedovanja, poravnati mora tudi dolgove zapustnika, izpolniti volila itd. 417. člen ZFPPIPP določa, da je, v primeru, da je bila zapuščina prenesena na RS po 2. odstavku 130. člena ZD, Republika Slovenija glavna stranka postopka stečaja zapuščine in se zanjo smiselno uporabljajo pravila, ki veljajo za zapustnikove dediče. Sodišče je zato zmotno štelo, da sklep o začetku stečaja učinkuje zoper pokojnega F. B., namesto Republiko Slovenijo. Zoper navedeni sklep se je pritožila tudi B.C. d.d., to je stečajna upnica, katere pritožbo je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 18. 03. 2010 zavrglo. Pritožbo vlaga stečajna upnica tudi zoper ta sklep, z njim ne strinja. Pritožuje se iz razloga zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje. Pri tem razlogov glede izpodbijanega sklepa ne navaja, pač pa navaja, da je sodišče zmotno uporabilo 93. člen Zakona o zemljiški knjigi, ki je v nasprotju z 417. členom ZFPPIPP, zato je potrebno upoštevati, da novejši zakon drogira starejšega in v konkretnem primeru kot stranko postopka upoštevati Republiko Slovenijo ter dovoliti zaznambo začetka stečajnega postopka na nepremičninah, ki jih je dedovala.

Glede pritožbe zoper sklep z dne 18. 03. 2010: Glede tega sklepa, kot že navedeno, stečajna upnica ne navaja nobenih konkretnih pritožbenih razlogov, vsi njeni pritožbeni razlogi in navedbe se nanašajo na prejšnji sklep, kar pa ni predmet presoje sklepa z dne 18. 03. 2010. Glede tega je ugotoviti, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da stečajni upnik ni udeleženec postopka iz 1. točke 132. člena Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 58/03, ZZK-1), ki bi se mu vročal sklep, da se vpis po uradni dolžnosti ne opravi, v skladu z 2. odstavkom 154. člena ZZK-1. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ocenilo, da stečajni upnik, ki mu sodišče v skladu z ZZK-1 ni vročalo izpodbijanega sklepa in ki ni posebej izkazal pravnega interesa za vložitev pravnega sredstva, nima pravice do pritožbe in je pritožbo kot nedovoljeno pravilno zavrglo. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo zoper navedeni sklep zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep zemljiškoknjižnega sodnika v skladu z 2. točko 3. odstavka 161. člena ZZK-1. Glede pritožbe zoper sklep z dne 01. 02. 2010: Sodišče prve stopnje je odločilo, da se vpis zaznambe začetka postopka stečaja zapuščine pri že navedenih nepremičninah ne opravi zato, ker je kot lastnik nepremičnin, pri katerih naj bi se zaznamoval začetek postopka stečaja zapuščine, vpisana Republika Slovenija in ne zapustnik F. B., na katerega se nanaša sklep o začetku stečaja zapuščine. Iz navedenega razloga je ugotovilo, da predlagani vpis ni dovoljen, saj se zaznamba stečaja, smiselno tudi zaznamba stečaja zapuščine, lahko dovoli le nad zemljiškoknjižnim lastnikom, nad katerim je bil uveden stečaj, v času učinkov začetka stečajnega postopka pa zapustnik ni bil več lastnik nepremičnin. Odločba, ki je podlaga vpisa, ne učinkuje proti osebi, ki je v zemljiški knjigi navedena kot lastnik, tako da vpis preprečuje tudi stanje zemljiške knjige.

Sodišče prve stopnje je sicer pravilno kot podlago navedlo 1. odstavek 93. člena ZZK-1, vendar je navedeni člen napačno uporabilo, saj pri odločanju ni hkrati upoštevalo tudi 417. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Ur. l. RS, št. 126/07, ZFPPIPP), kot utemeljeno opozarja pritožba, in ki določa, da je, če je bila zapuščina prenesena na Republiko Slovenijo po 2. odstavku 130. člena Zakona o dedovanju (Ur. l. SRS, št. 15/76, ZD), Republika Slovenija stranka glavnega postopka stečaja zapuščine in se zanjo smiselno uporabljajo pravila, ki se uporabljajo za zapustnikove dediče. Kot izhaja iz sklepa o začetku postopka stečaja zapuščine, ki je bil priložen obvestilu po 93. členu ZZK-1, je bila v skladu s sklepom o dedovanju Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah z dne 30. 06. 2009, zapuščina po pokojnem zapustniku F. B. prenesena na Republiko Slovenijo po 2. odstavku 130. člena ZD, zato se zanjo po 2. odstavku 417. člena ZFPPIPP uporabljajo pravila, ki se uporabljajo za zapustnikove dediče. Situacija je v konkretnem primeru nekoliko specifična, saj do stečaja zapuščine pride, kot izhaja iz 2. odstavka 417. člena ZFPPIPP (ki navaja primer, ko je bila zapuščina prenesena na Republiko Slovenijo), ko je zapuščinski postopek že zaključen, medtem ko se stečaj vodi nad zapuščino. Kljub temu, da se torej stečaj vodi nad zapuščino, je stranka glavnega postopka stečaja zapuščine v tem primeru Republika Slovenija, zato je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da odločba (sklep o začetku postopka stečaja zapuščine), ki naj bi bila podlaga za vpis, ne učinkuje proti osebi, ki je v zemljiški knjigi navedena kot lastnik, to je proti Republiki Sloveniji. Ravno proti njej namreč učinkuje navedeni sklep, Republika Slovenija je tudi vložila predlog za začetek postopka stečaja zapuščine (in ima zato tudi pravni interes za pritožbo). Sodišče prve stopnje je torej zmotno zaključilo, da vpis po uradni dolžnosti preprečuje stanje zemljiške knjige oziroma, da vpis ni dovoljen. V skladu s 1. odstavkom 93. člena ZZK-1 se lahko zaznamba stečaja, torej tudi zaznamba stečaja zapuščine, dovoli nad zemljiškoknjižnim lastnikom, kar pritožnica je, na podlagi sklepa stečajnega sodišča o začetku stečajnega postopka. Pogoj po 93. členu ZZK-1 je torej izpolnjen. Hkrati pa so izpolnjeni tudi ostali pogoji iz 148. člena ZZK-1, saj iz listine izhaja utemeljenost zahtevka za vpis, listina ustreza pogojem, ki jih ZZK-1 določa za listine, ki so podlaga za vpis, po stanju zemljiške knjige tudi ne izhaja druga ovira za vpis.

Glede na navedeno je bilo potrebno pritožbi udeleženke RS ugoditi in sklep sodišča prve stopnje spremeniti tako, da se opravi vpis zaznambe začetka stečajnega postopka pri v izreku navedenih nepremičninah, na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah z dne 04. 12. 2009 in obvestila po 93. členu ZZK-1 ter hkrati dovoliti izbris zaznambe zavrnitve vpisa (4. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1).