Obdelava osebnih podatkov s strani detektiva

Datum

01.12.2025

Številka

07121-1/2025/1403

Kategorije

Delovna razmerja, Informiranje posameznika, Posredovanje osebnih podatkov

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede obdelave podatkov s strani detektiva. Razlagate, da vas je na domu obiskal detektiv, ki je preverjal morebitno zlorabo bolniškega staleža. Ob obisku vam ni pokazal pooblastila delodajalca, niti ni povedal, kateri delodajalec ga je poslal. Med obiskom vas spraševal, kateri zdravnik vas zdravi, koliko časa boste na bolniški odsotnosti in kakšna navodila vam je zdravnik dal. Zanima vas, ali je dopustno, da detektiv pride na vaš dom in ali vam lahko postavlja takšna vprašanja, ali mora imeti delodajalec utemeljen sum za pošiljanje detektiva ter ali mora pooblastilo detektivu izdati vodja oddelka ali to lahko stori le kadrovska služba oziroma direktor.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, 40/25 – ZInfV-1; v nadaljevanju: ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem..

ZDD-2 v 36. členu določa, da detektiv lahko pridobiva informacije neposredno od osebe, na katero se podatki nanašajo, in od drugih oseb, ki s podatki razpolagajo, če so jih pripravljene dati prostovoljno, ter iz javno dostopnih virov. V okviru pooblastila naročnika za izvedbo nadzora zaradi ugotavljanja zlorabe pravice do zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ima pravico pridobiti navodilo o ravnanju osebe pod nadzorom v času zadržanosti od dela.

Če detektiv podatke pridobiva neposredno od vas, mora upoštevati določbo 13. člena Splošne uredbe, po kateri mora upravljavec vsakokrat, ko od posameznika neposredno dobi osebne podatke, le-temu zagotoviti določene informacije o njihovi obdelavi. Med drugim mora zagotoviti podatek o identiteti in kontaktnih podatkih upravljavca in njegovega predstavnika, kadar ta obstaja, namenih, za katere se osebni podatki obdelujejo, kakor tudi pravni podlagi za njihovo obdelavo.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da izven postopka nadzornega oziroma drugega upravnega postopka ne more presojati zakonitosti konkretnih obdelav osebnih podatkov, zato v nadaljevanju podaja splošna pojasnila v zvezi z vašimi vprašanji.

IP splošno pojasnjuje, da Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 - ZIUPOPDVE, 119/21 - ZČmlS-A, 202/21 - odl. US, 15/22, 54/22 – ZUPŠ-1, 114/23, 136/23 – ZIUZDS, 70/25 – ZUTD-I; v nadaljevanju: ZDR-1) v 48. členu določa, da se lahko osebni podatki delavcev zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Zbiranje podatkov o delavcu je torej možno, če je kontrola bolniškega staleža potrebna zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja. Kršenje bolniškega staleža je namreč pod določenimi pogoji lahko razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Delo detektivov, ki jih delodajalci lahko za izvajanje kontrole delodajalci najamejo, ureja Zakon o detektivski dejavnosti (Uradni list RS, št. 95/24; v nadaljevanju: ZDD-2). Ta v 33. členu določa, da detektiv opravlja svoje delo na podlagi pisnega pooblastila, ki določa njegovo delovno področje, namen in obseg. Dalje v 36. členu določa, da detektiv lahko pridobiva informacije neposredno od osebe, na katero se podatki nanašajo, in od drugih oseb, ki s podatki razpolagajo, če so jih pripravljene dati prostovoljno, ter iz javno dostopnih virov. Drugi odstavek istega člena določa, da ima detektiv ne glede na prejšnji odstavek v okviru pooblastila naročnika za izvedbo nadzora zaradi ugotavljanja zlorabe pravice do zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe pravico pridobiti navodilo o ravnanju osebe pod nadzorom v času zadržanosti od dela, ne sme pa se seznaniti o podrobnostih glede zdravstvene dokumentacije. Navodila o ravnanju osebe pod nadzorom je detektivu dolžan posredovati osebni zdravnik. Detektiv torej v skladu s tem lahko obdeluje podatke o navodilih zdravnika in podatku o predvidenem času odsotnosti.

V konkretnem primeru je detektiv podatke pridobival neposredno od vas, kar pomeni, da bi moral ob tem upoštevati tudi določbo 13. člena Splošne uredbe, po kateri mora upravljavec vsakokrat, ko od posameznika neposredno dobi osebne podatke, le-temu zagotoviti nekatere informacije o obdelavi. Med drugim mora zagotoviti podatek o identiteti in kontaktnih podatkih upravljavca in njegovega predstavnika, kadar ta obstaja, namenih, za katere se osebni podatki obdelujejo, kakor tudi pravni podlagi za njihovo obdelavo, uporabnikih ali kategorijah uporabnikov osebnih podatkov, če obstajajo ipd. Dejstvo, da se vam detektiv ni predstavil, da vam ni želel predložiti pooblastila, na podlagi katerega deluje, in da vam ni želel podati informacije, za katerega delodajalca dela, bi lahko bila kršitev Splošne uredbe. Kot povedano, pa se IP do tega ne more opredeliti v okviru neobvezujočega mnenja, saj takšno presojo lahko opravi zgolj v konkretnem nadzornem postopku.

IP dodaja, da je na podobna vprašanja v svojih mnenjih že odgovarjal. Za več podrobnosti si tako lahko preberete mnenje št. 07121-1/2025/1144 z dne 22. 9. 2025 in mnenje št. 07120-1/2025/62 z dne 24. 2. 2025.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravil

Matej Sironič, Svetovalec pooblaščenca I

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka