Jedro

V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom tožnikovo tožbo zaradi litispendence kot nedovoljeno zavrglo, ker je ugotovilo, da je bil ob njeni vročitvi med istima strankama že v teku upravni spor, ki je potekal na podlagi vsebinsko enake tožbe kot v tej zadevi. Istega dne pa je sodišče prve stopnje kot preuranjeno zavrglo tudi prvo tožbo. V taki procesni situaciji sodišče prve stopnje ne bi smelo hkrati zavreči še druge tožbe zaradi litispendence. Tudi če je bila vsaka od teh dveh odločitev sama zase pravilna, je namreč njuna hkratna pravilnost smiselno izključena. Litispendenco sicer načeloma res ustvari vložitev vsake, tudi nedovoljene tožbe, vendar z zavrženjem take tožbe litispendenca odpade ex tunc, torej za nazaj.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 562/2022-13 z dne 31. 1. 2024 se razveljavi in se zadeva vrne istemu sodišču v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži do končne odločbe.

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju sodišče prve stopnje) je z izpodbijanim sklepom na podlagi tretjega odstavka 189. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožnikovo tožbo (I. točka izreka) in odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnik 9. 3. 2022 že vložil enako izpodbojno tožbo zoper isto izpodbijano odločbo in zoper isto toženko kot v tej zadevi. Upravni spor na podlagi te tožbe se vodi pod opr. št. I U 304/2022. Tožba v upravnem sporu I U 304/2022 je bila toženki vročena 28. 3. 2022, tožba v tem upravnem sporu pa šele 13. 6. 2022. Ob vročitvi prve tožbe je torej nastopila litispendenca, ta pa ima za posledico, da se med istima strankama o isti zadevi ne sme začeti nov upravni spor. V tem upravnem sporu obravnavano (kasnejšo) tožbo je zato Upravno sodišče kot nedovoljeno zavrglo.

3. Zoper sklep tožnik (v nadaljevanju pritožnik) vlaga pritožbo iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. Pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje zavrglo tako tožbo v upravnem sporu I U 304/2022, kot tožbo v zadevnem upravnem sporu, in sicer prvo zaradi preuranjenosti, drugo pa zaradi litispendence. Če je bila prva tožba zavržena kot preuranjena, s tem litispendenca ni več obstajala in bi moralo sodišče prve stopnje o kasneje vloženi tožbi vsebinsko odločiti. Ker ni ravnalo tako, ampak je obe tožbi zavrglo, pritožnik meni, da mu je bila kršena ustavna pravica do učinkovitega sodnega varstva. V preostalem delu pritožbe pojasnjuje, zakaj naj bi bila napačna tudi odločitev sodišča prve stopnje v zadevi I U 304/2022 ter specificira pritožbene stroške.

**K I. točki izreka**

4. Pritožba je utemeljena.

5. Na podlagi tretjega odstavka 189. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 se, dokler teče pravda (torej smiselno tudi upravni spor), ne more o istem zahtevku začeti nova pravda med istimi strankami. Če se taka pravda začne, sodišče tožbo zavrže. 6. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom I U 562/2022-13 z dne 31. 1. 2024 tožnikovo tožbo zaradi litispendence kot nedovoljeno zavrglo, ker je ugotovilo, da je bil ob njeni vročitvi med istima strankama že v teku upravni spor I U 304/2022, ki je potekal na podlagi vsebinsko enake tožbe kot v tej zadevi.

7. Istega dne pa je sodišče prve stopnje s sklepom I U 304/2022-9 kot preuranjeno zavrglo tudi prvo tožbo. V taki procesni situaciji sodišče prve stopnje ne bi smelo hkrati zavreči še druge tožbe zaradi litispendence. Tudi če je bila vsaka od teh dveh odločitev sama zase pravilna, je namreč njuna hkratna pravilnost smiselno izključena. Litispendenco sicer načeloma res ustvari vložitev vsake, tudi nedovoljene tožbe, vendar z zavrženjem take tožbe litispendenca odpade ex tunc, torej za nazaj. Povedano drugače: v takem primeru sodišče kasnejše tožbe ne more več zavreči z utemeljitvijo, da obstaja litispendenca.1

8. Vrhovno sodišče pripominja še, da je zavrženje tožbe v postopku I U 304/2022 postalo pravnomočno s sklepom tega sodišča I Up 114/2024 z dne 30. 7. 2024. 9. Glede na vse navedeno Vrhovno sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep, s katerim je sodišče prve stopnje iz razloga, ker obstaja litispendenca, zavrglo v tem postopku obravnavano (kasnejšo) tožbo, nezakonit. Pritožbi je zato ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo2 in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek (77. člen v zvezi z 82. členom ZUS-1). V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje preveriti tudi ostale procesne predpostavke za upravni spor po 2. členu ZUS-1 in če so izpolnjene, vsebinsko odločiti o tožbi.

**K II. točki izreka**

10. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Prim. Ude in ostali, Pravdni postopek: zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2006, 2. knjiga, str. 220. 2 Razveljavitev odločitve o stroških postopka (II. točka izreka) je posledica razveljavitve odločitve o zavrženju tožbe.