Jedro

Sodišče prve stopnje je 382. člen ZFPPIPP pravilno uporabilo. Ta v prvem odstavku določa, da se postopek osebnega stečaja vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. Vendar ta določba upnikom, ki imajo terjatve zavarovane z zastavno pravico, ne preprečuje, da bi predlagali, da se zoper dolžnika opravi postopek osebnega stečaja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zoper dolžnika začelo postopek osebnega stečaja in določilo upravitelja.

2. Dolžnik se je zoper sklep pritožil. V pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge, zlasti pa, da je sodišče zmotno uporabilo 382. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP. Strinja se, da je aktivno legitimiran za predlaganje postopka osebnega stečaja tudi ločitveni upnik, vendar le pod pogojem, da ima dolžnik tudi premoženje, ki je splošna stečajna masa. Takšnega premoženja dolžnik v Sloveniji nima, kot tudi v Sloveniji nima stalnega prebivališča. Zato niso izpolnjeni pogoji za začetek osebnega stečaja.

3. Na pritožbo sta odgovorila upnik predlagatelj postopka osebnega stečaja in prevzemnik terjatve kot novi upnik. Višje sodišče ju bo v nadaljevanju označevalo z upnik, razen ko bo vlogo posameznega od njiju posebej izpostavilo. Predlagata zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Uvodoma višje sodišče ugotavlja, da nista podani zatrjevani absolutno bistveni kršitvi določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP. Zatrjevani kršitvi naj bi bili storjeni s tem, ker je sodišče v nasprotju s trditvami strank prišlo do zaključka, da obstoji možnost oblikovanja splošne stečajne mase in hkrati, da ni navedlo nobenih razlogov, da bi splošna stečajna masa sploh obstajala. Zatrjevani kršitvi nista podani, saj dejstvo, da sodišče ni ugotovilo dejanskega obstoja splošne stečajne mase, dopustilo je le možnost, da bi se kasneje oblikovala, ni pravno odločilno.

6. Pritožnik navaja, da je stečajni postopek dovoljeno voditi le, če obstoji splošna stečajna masa. To naj bi izhajalo iz prvega odstavka 382. člen ZFPPIPP, ki ga sodišče prve stopnje ni pravilno razlagalo. Dolžnik v Sloveniji nima premoženja, iz katerega bi se lahko oblikovala splošna stečajna masa. Poleg tega ima stalno prebivališče v tujini, zato, upoštevajoč pravilno razlago citirane določbe ZFPPIPP, tudi slovensko sodišče ni pristojno za vodenje postopka osebnega stečaja.

7. Sodišče prve stopnje je 382. člen ZFPPIPP pravilno uporabilo. Ta v prvem odstavku določa, da se postopek osebnega stečaja vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. Vendar ta določba upnikom, ki imajo terjatve zavarovane z zastavno pravico, ne preprečuje, da bi predlagali, da se zoper dolžnika opravi postopek osebnega stečaja (prim. 3. točko 231. člena ZFPPIPP). Tudi v postopku osebnega stečaja je materialnopravni pogoj za začetek stečaja dolžnikova insolventnost (2. točka prvega odstavka 232. člena v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP). Ta v pritožbenem postopku ni več sporna, kot tudi ni več sporno, da je imel dolžnik do upnika Banka d. d. obveznost. Pritožnik po sodišču prve stopnje ugotovljenih dejstev, ki se nanašajo na obstoj terjatve in insolventnost, ne prereka. ZFPPIPP v prvem odstavku 382. člena ne določa, da je obstoj splošne stečajne mase materialnopravni pogoj za začetek postopka osebnega stečaja. Pritožnik namreč obstoj splošne stečajne mase hkrati povezuje z določbo ZFPPIPP, ki določa pristojnost slovenskega sodišča za vodenje postopka osebnega stečaja. Tudi v tem delu je pritožbeno stališče zmotno, saj 2. točka drugega odstavka 381. člena ZFPPIPP določa le navezno okoliščino za določitev pristojnosti slovenskega sodišča za vodenje postopka osebnega stečaja, če dolžnik v Sloveniji nima stalnega ali začasnega prebivališča, ne pa tudi materialnopravnega pogoja za začetek postopka osebnega stečaja. Zadošča, da ima dolžnik v Sloveniji premoženje. Da pritožnik ima premoženje v Sloveniji, tudi pritožbeno ni več sporno – pritožnik sam navaja, da ima vrednostne papirje (ki so zarubljeni v korist upnika Banka d. d.). Višje sodišče dodaja, da se stečajna masa oblikuje šele z začetkom stečajnega postopka in obsega celotno premoženje dolžnika, kot to določa ZFPPIPP v 224. in 389. členu. V stečajno maso spada dolžnikovo premoženje, ki ga je imel dolžnik v času začetka osebnega stečaja kot tudi tisto, ki bo pridobljeno v času trajanja tega postopka, in to v Sloveniji ali drugod. Ker dolžnik ima premoženje v Sloveniji, višjemu sodišču ni treba posebej odgovarjati na navedbe obeh strank glede dejstva, da je bila po uvedbi postopka osebnega stečaja in pred začetkom osebnega stečaja na nepremičnini, ki se nahaja v Sloveniji, vknjižena lastninska pravica v korist dolžnikove bivše žene.

8. Sodna praksa, ki jo citira pritožnik v podkrepitev svojega stališča, zgoraj zavzetemu stališču ne nasprotuje, saj je višje sodišče v citiranih odločbah odgovarjalo na vprašanje, ali je dopustno začeti postopek na dolžnikov predlog, ko dolžnik nima premoženja in hkrati niso izpolnjeni pogoji, da bi bilo znotraj postopka osebnega stečaja dopustno začeti postopek odpusta obveznost. Upnik je na to v odgovoru na pritožbo utemeljeno opozoril. V tej zadevi je predlagatelj postopka osebnega stečaj upnik, dolžnik pa je vsaj imetnik vrednostnih papirjev, ki jih je sodišče povzelo v izpodbijanem sklepu.

9. Pritožnik nadalje navaja, da je po začetku postopka osebnega stečaja, to je 22. 6. 2021, od upnika izvedel za novo dejstvo, to je, da upnik Banka d. d. od 23. 4. 2021 ni več imetnik terjatev do dolžnika, saj je terjatve prodal A. d. o. o. Pritožnik k pritožbi prilaga obvestila o odstopu terjatev. Upnik Banka d. d. bi moral to sodišču sporočiti, ker bi sodišče na podlagi tega dejstva zavrnilo predlog za začetek osebnega stečaja. Zato je sodišče posledično zmotno ugotovilo dejansko stanje v delu, ko je ugotovilo verjetnost obstoja upnikove terjatve do dolžnika v znesku 7.412.584,98 EUR, njeno zapadlost in zamudo več kot dva meseca. S tem je z gotovostjo izkazano, da dolžnik do upnika Banka d. d. nima nobene obveznosti, zato ni aktivno legitimiran za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka.

10. Upnik je v odgovoru navedel, da je bil upnik Banka d. d. ob uvedbi stečajnega postopka imetnik terjatve, upniku A. d. o. o. jo je odstopil šele kasneje. Odstop terjatve nima za posledico njenega prenehanja. ZFPPIPP sicer izrecno nastale situacije ne ureja, ureja pa prenos procesne legitimacije po začetku stečajnega postopka (tretji odstavek 57. člena ZFPPIPP). Hkrati je opozoril tudi na 190. člen ZPP in tretji odstavek 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

11. Tudi v tem delu pritožba ni utemeljena. Uvedba stečajnega postopka nima za posledico prepovedi prenosa terjatve. Kaj takega ZFPPIPP ne določa. Obligacijski zakonik – OZ v 419. členu določa, da za prenos terjatve ni potrebna dolžnikova privolitev. Ko pa ga odstopnik (konkretno: upnik Banka d. d.) o tem obvesti, veljavno izpolni obveznost (z učinkom, da je prost obveznosti) le tako, da jo izpolni pridobitelju. Prevzemnik ima nasproti dolžniku enake pravice, kot jih je imel do odstopa nasproti njemu odstopnik (prvi odstavek 421. člena OZ). Višje sodišče se strinja z upnikom, da ZFPPIPP nastale situacije izrecno ne ureja, ob smiselni uporabi prvega odstavka 190. člena ZPP (prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP) pa ni bilo ovire za odločanje o predlogu za začetek postopka osebnega stečaja. Višje sodišče še ugotavlja, da je sedaj prevzemnik z odgovorom na pritožbo vstopil v postopek kot upnik (smiselno tretji odstavek 57. člena ZFPPIPP).

12. Višje sodišče je odgovorilo na pritožbene navedbe, za katere je presodilo, da so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP). Izrecno zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni, tisti, na katere je višje sodišče pazilo po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), pa niso podani, zato je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Odločitev o pritožnikovih stroških temelji na prvem odstavku 154. člena ZPP. Odločitev o stroških odgovora na pritožbo temelji na 129. členu ZFPPIPP.