Jedro

Tožeča stranka izkazuje pravni interes glede tistih ugovorov, katerih ugoditev bi izboljšala njen pravni položaj. Če tožeča stranka, ki se je v ocenjevanju uvrstila na tretje mesto ni uspela dokazati da je bil najviše vrednoteni projekt nepravilno ocenjen, pa nadalje ne izkazuje pravnega interesa za izpodbijanje ocenjevanja drugouvrščenega prijavitelja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

S sklepom z dne 13. 8. 2009 je minister za šolstvo in šport odločil, da se vlogi prijavitelja A. na Javni razpis za izbor projektov s področij socialnih, državljanskih in kulturnih kompetenc za obdobje 2009–2012, sklop „izvedba projektov, ki jih bodo izvajale mreže in ki bodo vključevale teme s področij socialnih, državljanskih in kulturnih kompetenc (socialne, državljanske in kulturne kompetence mladih)“, mreža „razvijanje aktivnega državljanstva mladih“, ne ugodi. V obrazložitvi navaja, da je bilo vlogi dodeljenih 86,2 točke od možnih 100 točk. Vlogo so ločeno ocenili vsi člani strokovne komisije. Ocena je povprečna vrednost ocen, ki jih je prijavitelj prejel od vsakega člana komisije, in prijavitelja med vlogami v isti mreži uvršča na tretje mesto med štirimi prijavljenimi konzorciji.

S sklepom z dne 15. 9. 2009 je minister za šolstvo in šport razveljavil oceno Komisije za izvedbo postopka javnega razpisa na Javnem razpisu za izbor projektov s področja socialnih, državljanskih in kulturnih kompetenc za obdobje 2009–2012 v sklopih Izvedba projektov, ki jih bodo izvajale mreže in ki bodo vključevale teme s področij socialnih, državljanskih in kulturnih kompetenc - sklop B1, sklop B6 in sklop B7 (I. točka izreka), razveljavil (tudi) sklep prijavitelja A. z dne 13. 8. 2009 (II. točka izreka), ostale sklepe pustil nespremenjene (III. točka izreka) in naložil Komisiji za izvedbo postopka javnega razpisa, da v roku 15 dni od izdaje tega sklepa ponovno oceni prijave na sklope iz prejšnje točke in poda nov predlog prejemnikov sredstev (IV. točka izreka). V obrazložitvi navaja, da je pritožbena komisija ob obravnavi pritožb določenih neizbranih prijaviteljev na sklope B1, B6 in B7 ugotovila, da Komisija za izvedbo postopka javnega razpisa v navedenih sklopih ni v celoti upoštevala pravil javnega razpisa in razpisne dokumentacije in da se nepravilnosti ne da odpraviti z ugotovitvijo pritožbam, saj bi v tem primeru še vedno ostala nepopravljena krivica pri tistih prijaviteljih na relevantne sklope, ki ni(so) bili izbrani in se niso pritožili. Pritožbena komisija je pritožbe preverila v delih, ki se nanašajo na ocenjevanje posameznih kvantitativnih parametrov meril in ugotovila, da je Komisija za izvedbo postopka javnega razpisa v vseh primerih kvantitativnih ocenjevanj izvedla ocenjevanje tako, da ni upoštevala ocenjevalne lestvice iz javnega razpisa. Pritožbena komisija je preverila tudi ocenjevanje vseh ostalih prijav na sklope B1, B6 in B7 in tudi pri njih ugotovila enake vrste nepravilnosti ocenjevanja.

S sklepom z dne 23. 9. 2009 je minister za šolstvo in šport odločil, da se vlogi prijavitelja A. na Javni razpis za izbor projektov s področij socialnih, državljanskih in kulturnih kompetenc za obdobje 2009–2012, sklop „izvedba projektov, ki jih bodo izvajale mreže in ki bodo vključevale teme s področij socialnih, državljanskih in kulturnih kompetenc (socialne, državljanske in kulturne kompetence mladih)“, mreža „razvijanje aktivnega državljanstva mladih“ ne ugodi. V obrazložitvi navaja, da je Komisija za izvedbo postopka javnega razpisa v skladu s sklepom z dne 16. 9. 2009 (pravilno 15. 9. 2009) ponovno opravila ocenjevanje vlog v sklopih B1, B6 in B7 in ocenila vloge v delih, kjer so bile ugotovljene pomanjkljivosti. Preverila je tisti del prijav oziroma ocenjevalnih obrazcev, kjer gre za kvantitativna merila, ki so iz vloge razvidna in morajo biti pri njih ocenjevalci enotni. Članom strokovne komisije je bila dana možnost ponovnega razmisleka o ocenah, ki so jih prisodili prijaviteljem v kvalitativnem delu, vendar so vsi vztrajali pri svojih ocenah, podanih v prvem ocenjevanju. Zato je komisija soglasno odločila, da te ocene ostanejo enake. V delu, kjer je že pritožbena komisija ugotovila pravilne ocene posameznim prijaviteljem, je strokovna komisija v celoti upoštevala točke in seštevek, ki jih je posameznemu prijavitelju po točkah 15, 16, 17, 18a in b ter 19 ugotovila že pritožbena komisija. Ocenjevanje je potekalo tako, da je posamezen ocenjevalec ocenil prijavo po posameznih kriterijih ter na podlagi vsote ocen izdelal skupno oceno. Skupna ocena posamezne prijave predstavlja povprečje skupnih ocen vseh ocenjevalcev. Izbrana prijava Zavoda B. je dosegla 93,6 točke, prijava C. 91,6 točke, prijava A. 91,2 točke ter prijava Zavoda D. 82 točk. Prijavitelj A. je bil uvrščen na tretje mesto in se zato njegovi prijavi ne ugodi.

Tožeča stranka vlaga tožbo zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb upravnega postopka, nepravilne uporabe ZUP in drugih pravnih aktov v postopku odločanja. Povzema potek postopka in navaja, da je bil pravni pouk v sklepu z dne 13. 8. 2009 v nasprotju s tretjim odstavkom 13. člena drugim odstavkom 230. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Prvenstveno izpodbija sklep z dne 23. 9. 2009, posledično pa tudi predhodne sklepe. Meni, da je bila pri ocenjevanju oškodovana in bi se morala uvrstiti na prvo mesto. Navaja, da je že pri kvantitativnih ocenah prišlo do številih kršitev, zaradi česar so bile odločitve ocenjevalne komisije razveljavljene in to v celoti, kar pomeni, da bi morala ocenjevalna komisija ponovno oceniti projekte v celoti. Tega pa ni storila, temveč je spremenila ocene samo vkvantitativnih delih. Kot izhaja iz obrazložitve odločbe, pa sploh ni sama izvedla ponovnega ocenjevanja, ampak je zgolj sledila ocenam, ki jih je ugotovila pritožbena komisija. Sestava pritožbene komisije ji ni znana, vsekakor pa ta komisija ni bila imenovana za ocenjevanje projektov. Takšno ravnanje predstavlja kršitev postopka ocenjevanja. Pomanjkljivosti in nepravilnosti pri kvantitativnih ocenah vzbujajo dvom tudi v pravilnost ocen v kvalitativnem delu, zato bi bilo potrebno ponoviti celotno ocenjevanje. Ocenjevalna komisija pa je zgolj prepisala izračun, kot ga je v pritožbenem postopku ugotovila pritožbena komisija. Ugotovljene kršitve po mnenju tožeče stranke zahtevajo imenovanje nove komisije, ki bi projekte verodostojno, strokovno in nepristransko ocenila. Nadalje graja delo komisije, ki je upoštevala projekt C., ki je bil oddan po preteku razpisnega roka. Ta prijavitelj bi moral biti izločen. Ocene ocenjevalcev, ki tako ostajajo v veljavi, pri kvalitativni oceni ne vsebujejo nikakršne vsebinske odločitve ocenjevalcev v primerih, ko prihaja do odstopanj od maksimalnega števila točk. Le ti ne obrazložijo, zakaj so projektu podelili določeno število točk v posameznih kategorijah. Pri navedenih merilih sicer po naravi stvari gre za subjektivno mnenje in presojo ocenjevalcev, vendar morajo biti tudi takšne ocene objektivno preverljive, kar zagotavlja obrazložitev mnenja. Takšna obrazložitev tudi ne izhaja iz izpodbijanega sklepa, in ji je s tem a priori odvzeta možnost utemeljevanja nestrinjanja z odločitvami posameznih ocenjevalcev in s tem pravica do učinkovitega pravnega sredstva. S tem je poseženo v ustavno varovano pravico do pravnega sredstva. Kot konkretne napake navaja, da razmerje med organizacijami, vključenimi v konzorciju B., pokaže, da je mladinskih organizacij 66,66 %, ostalih pa 33,33 %, kar pomeni kršitev razpisnega pogoja o razmerju 70 % : 30 %. To razmerje je pri konzorciju C. 67,74 % : 32,25 %, in bi morala biti oba prijavitelja izločena iz obravnave. V zadnjem ocenjevanju je komisija po kriteriju pod številko 17 dodelila 5 točk C., B. in tožeči stranki, čeprav ima le tožeča stranka 90 % zunanjih partnerjev srednjih šol, ostala dva prijavitelja pa C. ne dosega 30 % šol med zunanjimi partnerji, Zavod B. pa dosega 30% šol med zunanjimi partnerji. C. in B. imata 90 % srednjih šol v kategoriji konzorcijskih zunanjih partnerjev. Iz merila pod številko 17 je jasno, da se vrednoti prisotnost srednjih šol med zunanjimi partnerji in ne med konzorcijskimi zunanjimi partnerji. Zato bi edino tožeča stranka morala imeti v tej rubriki 5 točk, ostala prijavitelja pa 0 oziroma 1 točko. Glede projekta C. tožeča stranka tudi meni, da posega na drugo razpisano področje s tem, ko govori o vzpostavitvi mladinskih občinskih svetov, kar sodi v temo „vzpostavljanje in razvoj lokalnih mladinskih politik“ in ne v temo „razvijanje aktivnega državljanstva mladih“, kamor je prijavljen. C. je po njenem mnenju tudi nepravilno prikazala plačno postavko. Za mladinske delavce 20 mladinskih centrov po vsej Sloveniji je vzela kot izhodišče za izračun bruto uro 15 EUR, kar je nevzdržno, saj se osebni dohodki razlikujejo od organizacije do organizacije in od osebe do osebe, ta vrednost pa je veliko višja kot je povprečna vrednost bruto ure mladinskih delavcev v Sloveniji. Nadalje ugovarja, da na projektu prijavitelja C. metode dela niso razdelane in prijavnica ne odgovarja na ključna vprašanja povezana z mladinskim delom. Tožeča stranka predlaga, da sodišče odpravi izpodbijane sklepe, razveljavi celotni postopek odločanja v javnem razpisu in odredi ponovno odločanje o prijavljenih vlogah prijaviteljev, ocenjevanje prispelih vlog pa opravi neodvisna ocenjevalna komisija v spremenjeni sestavi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo pojasnjuje, da je bil ocenjevalni list za sklop socialne, državljanske in kulturne pravice sestavljen iz 4 meril: kakovost predlaganega projekta (kvalitativno merilo), izkušnje in reference prijavitelja, človeški viri in prispevek k vzpostavljanju ustreznih partnerstev glede na zastavljene cilje projekta, ciljne skupine (kvantitativna merila). Pritožbe zoper sklepe o izboru prijaviteljev z dne 13. 8. 2009 so se nanašale na nepravilno ocenjevanje kvantitativnih meril. Po razveljavitvi teh sklepov je Komisija za izvedbo javnega razpisa ponovno vrednotila prispele prijave v sklopih B1, B6 in B7. Tožena stranka povzema prvo in drugo ocenjevanje in zanika namigovanja o prireditvi razpisa oziroma ponovitvi, ker naj ne bi bil izbran ustrezen prijavitelj. Če bi bilo temu tako, bi pravega prijavitelja izbrala že v prvem ocenjevanju. Poudarja pa tudi, da je bila razpisna komisija ustrezno strokovno usposobljena in je pri ocenjevanju izhajala iz meril, objavljenih v razpisu, ki jih je tudi pravilno uporabila. Nadalje pojasnjuje, da so člani komisije pri svojem delu neodvisni in zavezani le strokovni presoji prejetih vlog. Prijavitelja C. in B. po kriteriju razmerja med organizacijami, vključenimi v konzorcij (kriterij št. 17) izpolnjujeta predpisane pogoje in kriterije, kot so jih ugotovili ocenjevalci. Ne gre tudi spregledati, da se ti kriteriji nanašajo na pričakovane rezultate na koncu projekta, kot to izhaja iz razpisne dokumentacije. To ne pomeni, da je naveden kriterij izključujoč oziroma kot pogoj za to, da se vloga uvrsti v izbirni postopek. Poleg tega so bili sklepi v pritožbenem postopku prav zaradi tega razveljavljeni, saj ta kriterij sodi med kvantitativne kriterije. Glede očitane prepozne prijave C. tožena stranka pojasnjuje, da se je v času odprtosti javnega razpisa na spletni strani tožene stranke znašlo obvestilo, da je rok za oddajo do 24. 6. 2009 do 16,00 ure, medtem ko je bil rok v Uradnem listu do 13,00 ure. Rok za oddajo je bil nato podaljšan. Zato je komisija tudi vlogo tega prijavitelja štela za pravočasno.

V pripravljalni vlogi tožena stranka dodatno prereka tožbene navedbe, da ocenjevalna komisija ni ponovno ocenila prijavljenih projektov. V ponovljenem postopku je namreč izvedla ponovno ocenjevanje vlog, kar izhaja iz njenega poročila z dne 18. 9. 2009. Ponovno je ocenjevala tista merila, ki so bila kvantitativna. Če je pri tem upoštevala ugotovitve pritožbenega organa, to ne pomeni, da o projektih ni odločala ocenjevalna komisija. Iz Poročila povsem nedvoumno izhaja, da so bile vse odločitve v ponovljenem postopku sprejete s soglasjem članov strokovne komisije, kar so potrdili z lastnoročnimi podpisi.

Tožba ni utemeljena.

Najprej se sodišče opredeljuje do ugovorov o kršitvi pravil postopka, ki jih tožeča stranka uveljavlja v zvezi z izvedbo postopka pri ministrstvu, ki je zoper sklep z dne 13. 8. 2009 dopustilo pritožbo na ministrstvo, v zvezi s ponovnim ocenjevanjem in v zvezi z obrazložitvijo ocenjevanja: Specialna postopkovna pravna podlaga predmetnega razpisa je Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007-2013 (Uradni list RS, št. 17/09, veljavna v času izdaje sklepa št. OP RČV 3/1/016-0-MŠŠ o potrditvi instrumenta, s katerim je Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, v vlogi organa upravljanja, potrdila instrument Javni razpis za izbor projektov s področij socialnih, državljanskih in kulturnih kompetenc za obdobje 2009-2012). Glede na 1. točko prvega 215. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije, ki izključuje uporabo 12. poglavja (Postopki dodelitve sredstev subvencij, posojil in drugih oblik sofinanciranj iz državnega proračuna), če je postopek za ureditev sredstev urejen s posebnim zakonom ali podzakonskim predpisom, je zato sklicevanje v pravnem pouku o pritožbi v sklepu z dne 13. 8. 2009 na naveden pravilnik nepravilno. Tožeča stranka po mnenju sodišča pravilno opozarja na določbo ZUP (230. člen), po kateri je zoper odločbo, ki jo na prvi stopnji izda ministrstvo, dovoljena pritožba samo takrat, kadar je to z zakonom določeno. Sodišče ugotavlja, da ta določba pri izdaji sklepa z dne 23. 9. 2009, ki ga tožeča stranka, kot navaja v tožbi, prvenstveno izpodbija (druge sklepe le posledično), ni bila kršena. S sklepom z dne 23. 9. 2009 je bil postopek pri ministrstvu – v smislu Uredbe posredniško telo, končan, in je minister kot predstojnik posredniškega telesa odločil o izboru upravičencev na podlagi predloga komisije za odpiranje in ocenitev prispelih vlog (14. člen Uredbe). Ta sklep ima z ZUP skladen pravni pouk o možnosti tožbe v upravnem sporu. Tega pravnega sredstva pa se je tožeča stranka poslužila.

Kolikor tožeča stranka navaja nepravilnosti pri ocenjevanju kvantitativnih meril, zaradi česar je vložila pritožbo zoper sklep z dne 13. 8. 2009 (navedbe na 4. strani tožbe), se sodišče do teh nepravilnosti ne opredeljuje, saj je bilo to ocenjevanje s sklepom ministra z dne 15. 9. 2009 razveljavljeno. Ne sprejema pa tudi mnenja tožeče stranke, da strokovna komisija ni ponovno ocenila projektov v celoti, kot ji je bilo naloženo s sklepom z dne 15. 9. 2009. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa z dne 23. 9. 2009 je pojasnjeno, da so vsi člani komisije vztrajali pri kvalitativnih ocenah, s kakršnimi so projekte ocenili v prvem ocenjevanju. Da so razpravljali tudi o ponovnem ocenjevanju kvalitativnih meril, izhaja tudi iz poročila ponovne seje strokovne komisije Javnega razpisa za izbor projektov s področja socialnih, državljanskih in kulturnih kompetenc za obdobje 2009-2012 z dne 18. 9. 2009. Če ocenjevalci teh ocen niso spremenili, to še ne pomeni, da ocenjevanja niso ponovili. Sodišče se ne strinja niti s tožbenim mnenjem, da strokovna komisija sploh ni sama izvedla ponovnega ocenjevanja, temveč zgolj sledila ocenam, ki jih je ugotovila pritožbena komisija, kar pomeni, da je projekte ocenjevala pritožbena komisija. Ker je šlo za ocenjevanje objektivnih meril z vnaprej določeno vrednostno lestvico, izraženo v številu točk, pri pravilnem ugotavljanju točk na pritožbeni komisiji in po tem na strokovni komisiji niti ni moglo priti do bistvenih razlik. Če so bila pri prvem ocenjevanju kvantitativnih kriterijev razhajanja v številu točk, ki so jih dodelili posamezni ocenjevalci (v že navedenem poročilu je pojasnjeno, da je do tega prišlo zaradi nekonsistentnosti vlog posameznih vlagateljev, iz katerih ne izhajajo kvantitativni kriteriji na način, ki pri posameznem članu ne bi puščal dvoma), pa ob nezatrjevanju in dokazovanju drugih okoliščin, ki bi kazale na pristranskost ocenjevanja posameznih ocenjevalcev, tudi še ni mogoče temeljiti zahteve po imenovanju nove ocenjevalne komisije.

Glede tožbenega ugovora, da obrazložitev izpodbijanega sklepa ne zadosti standardu preverljive obrazložitve, sodišče meni, da je treba upoštevati naravo predmetnega upravnega spora oziroma kako je bilo predvideno ugotavljanje, kako prijavitelji izpolnjujejo pogoje, da konkurirajo za javna sredstva. Iz javnega razpisa je razvidno, da so merila (če je projekt prestal izločitveno merilo) ovrednotena s številom točk. To velja tako za kvantitativna merila kot za kvalitativna merila, ki se nanašajo predvsem na strokovno tehnična vprašanja. Obrazec za vsebinsko preverjanje projekta in aktivnosti vsebuje pojasnilo, da zaradi zagotovitve objektivnosti končne ocene ocenjujeta vsako prijavo dva ocenjevalca ločeno, če se njuni oceni razlikujeta za več kot 20 %, oceni prijavo še tretji ocenjevalec. Število točk se izračuna na podlagi povprečja vseh ocen. Kot izhaja iz predloženega spisa, je projekte ocenjevalo pet ocenjevalcev. Izračun povprečja minimizira subjektivnost ocen, sicer pa sodišče iz ocenjevalnih listov, ki so v upravnem spisu, ne vidi izrazitih odstopanj posameznih ocenjevalcev, ki bi kazali na izrecno pristranskost ocenjevanja. Ob takšnem načinu ugotavljanja izpolnjevanja kriterijev za konkuriranje do javnih sredstev po mnenju sodišča samo doseženo število točk pojasni, v kakšni meri projekt izpolnjuje kriterij, in tudi če ga ne dopolnjuje še besedna obrazložitev, omogoča preverbo zakonitosti odločbe. Zato sodišče ocenjuje kot neutemeljen tožbeni ugovor, da številčne ocene niso objektivno preverljive in je s tem tožeči stranki odvzeta možnost utemeljevanja nestrinjanja z odločitvami posameznih izvajalcev ter pravica do učinkovitega pravnega sredstva.

Konkretnih ugovorov, da bi bil po katerem kriteriju nepravilno ocenjen njen projekt, tožeča stranka ne uveljavlja. Sodišče pa se mora opredeliti do ugovorov, s katerimi izpodbija ocene projektov, prijavljenih na isti sklop. Po mnenju sodišča tožeča stranka izkazuje pravni interes glede tistih ugovorov, katerih ugoditev bi izboljšala njen pravni položaj. Glede na javnem razpisu izbranega prijavitelja B. tožeča stranka napada izpolnjevanje kriterija razmerja med mladinskimi organizacijami in drugimi organizacijami. Na podlagi podatkov predloženega upravnega spisa sodišče ugotavlja, da je javni razpis določal, da se v eno mrežo povežejo organizacije MO in druge organizacije. Razmerje med prvimi in drugimi mora okvirno dosegati vsaj 70 % : 30 %. V eni mreži morajo sodelovati: najmanj 10 MO in najmanj 4 druge organizacije, ki podpišejo konzorcijsko pogodbo. Kriterij razmerja med organizacijami se je vrednotil po merilu št. 17. V ocenjevalnem obrazcu je merilo zapisano kot „število in status zunanjih partnerjev“. Tožena stranka pa je vsebino pojma „zunanji partner“ pojasnila v času razpisnega roka v odgovoru na vprašanje št. 72, ki ga je objavila na svoji spletni strani. Pojasnila je, da so po tem merilu mišljene druge organizacije (tožena stranka je postopek pojasnjevanja vsebine merila podrobneje opisala v istovrstnem upravnem sporu, ki ga je to sodišče reševalo pod opr. št. I U 1873/2009). Merilo št. 17 se je torej nanašalo na razmerje med organizacijami, ki so bile konzorcijski partnerji. Prijavitelj je moral zagotoviti, da je v konzorciju 70 % organizacij, ki so mladinske organizacije, izmed preostalih 30 % konzorcijskih partnerjev pa je za pridobitev dodatnih točk moral pridobiti določen delež srednjih šol. Iz prijavnega obrazca prijavitelja B. je razvidno, da konzorcij sestavlja 15 organizacij, od katerih je 11 mladinskih organizacij in 4 druge organizacije, ki so vse srednje šole. Glede na te podatke je razmerje v konzorciju 73,3 % mladinskih organizacij : 26,7 % drugih organizacij. Ker so vse druge organizacije srednje šole, je ta prijavitelj izkazal najvišjo stopnjo izpolnjevanja kriterija, ovrednotenega v merilu 17 in je upravičen do 5 točk, kot mu je dodelil vsak ocenjevalec (enako je bilo pred tem stališče pritožbene komisije).

Glede na navedeno je tožbeni ugovor, da bi bilo treba B. zaradi neizpolnjevanja kriterija razmerja med mladinskimi in drugimi organizacijami izločiti iz obravnave, neutemeljen. Ta prijavitelj je v postopku ponovnega ocenjevanja zbral 93,6 točke, kar je najvišje število točk v sklopu „izvedba projektov, ki jih bodo izvajale mreže in ki bodo vključevale teme s področij socialnih, državljanskih in kulturnih kompetenc“ v mreži „razvijanje aktivnega državljanstva“. Tožeča stranka se je v ocenjevanju uvrstila na tretje mesto. Če ni uspela dokazati, da je bil najvišje vrednoteni projekt nepravilno ocenjen, oziroma nepravilno uvrščen na prvo mesto, pa nadalje ne izkazuje pravnega interesa za izpodbijanje ocenjevanja projekta drugouvrščenega prijavitelja C. Tudi če bi bile temu projektu točke neutemeljeno dodeljene, namreč tožeča stranka ne bi mogla izboljšati svojega položaja, ker je bila v vsakem posameznem podsklopu razpisa sofinancirana ena mreža organizacij (točka 3.2 javnega razpisa) in to tista, ki je v ocenjevanju prejela najvišje število točk (točka 4. javnega razpisa). Zato se sodišču do ugovorov, s katerimi tožeča stranka izpodbija ocenjevanje projekta prijavitelja C., ni treba opredeljevati.

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da je izpodbijani sklep pravilen in zakonit. Pravni pouk temelji na določbi prvega odstavka 73. člena ZUS-1.