Jedro

Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da je prav konkretna in natančna opredelitev pravnega vprašanja bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije, podana obrazložitev pa se mora nanj tudi problemsko in silogistično osredotočati. Šele tako popoln predlog namreč omogoča revizijskemu sodišču, da opravi presojo zatrjevane pomembnosti vprašanja tudi v sistemskem pogledu, glede pomena za pravni red in sodno prakso. Predlog za dopustitev revizije teh zahtev ne izpolnjuje. Tožnik namreč ne opredeli niti enega spornega pravnega vprašanja, o katerem naj Vrhovno sodišče odloči. Glede izvedbe dokaza z izvedencem se sklicuje le na sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča, pri čemer konkretno ne pojasni, v čem sta si obravnavani in ponujeni primer podobna. V zvezi z zatrjevanim odstopom od sodne prakse o zdravniški napaki in pojasnilni dolžnosti pa niti ne navede opravilnih številk odločb. Prav tako se tožnik tudi ne sooči z razlogi sodišč prve in druge stopnje o njegovih zahtevah oziroma predlogih glede izvedbe dokaza z izvedencem ter o neobstoju zdravniške napake in vzročne zveze med tožnikovimi zdravstvenimi težavami in terapijo z omenjenim zdravilom.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnik se je v letih 2008 in 2009 zdravil zaradi aken v Dermatološki ambulanti toženke pri zdravniku A. A. Trdi, da ima zdravstvene težave, ker je bila terapija z zdravilom Roaccutane predpisana v previsokem odmerku in je trajala predlogo, prav tako pa ni bil opozorjen na stranske učinke tega zdravila. S tožbo od sodišča zahteva, naj razsodi, da mu je toženka za pretrpljeno nepremoženjsko škodo dolžna plačati 610.000,00 EUR, za nastalo premoženjsko škodo zaradi izgube dohodka od leta 2014 do vložitve tožbe 60.000,00 EUR, od vložitve tožbe dalje pa iz tega naslova še vsak mesec rento v višini 1.000,00 EUR, vse s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče prve stopnje je tožnikov tožbeni zahtevek zavrnilo.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije. Sodiščema prve in druge stopnje očita, da nista sledili njegovim zahtevam oziroma predlogom za izločitev izvedenca, dopolnitev izvedenskega mnenja, za zaslišanje izvedencev in njihovo soočenje s tujimi strokovnjaki ter se sklicuje na sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 171/2011 z dne 5. 4. 2011. Zatrjuje, da je odločitev sodišč prve in druge stopnje tudi v nasprotju s sodno prakso glede zdravniške napake in pojasnilne dolžnosti. Pravno pomembnega vprašanja ne oblikuje.

5. Predlog ni popoln.

6. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v 367.a členu določa, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. V četrtem odstavku 367.b člena ZPP je določeno, da mora predlagatelj v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Po petem odstavku 367.b člena ZPP mora predlagatelj revizije, če se sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča ali sodišč druge stopnje, navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb, na katere se sklicuje, pa mora predložiti, če te niso javno objavljene. Če teh zahtev stranka ne izpolni, se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek 367.b člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da je prav konkretna in natančna opredelitev pravnega vprašanja bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije, podana obrazložitev pa se mora nanj tudi problemsko in silogistično osredotočati. Šele tako popoln predlog namreč omogoča revizijskemu sodišču, da opravi presojo zatrjevane pomembnosti vprašanja tudi v sistemskem pogledu, glede pomena za pravni red in sodno prakso.1 Predlog za dopustitev revizije teh zahtev ne izpolnjuje. Tožnik namreč ne opredeli niti enega spornega pravnega vprašanja, o katerem naj Vrhovno sodišče odloči. Glede izvedbe dokaza z izvedencem se sklicuje le na sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča, pri čemer konkretno ne pojasni, v čem sta si obravnavani in ponujeni primer podobna. V zvezi z zatrjevanim odstopom od sodne prakse o zdravniški napaki in pojasnilni dolžnosti pa niti ne navede opravilnih številk odločb. Prav tako se tožnik tudi ne sooči z razlogi sodišč prve in druge stopnje o njegovih zahtevah oziroma predlogih glede izvedbe dokaza z izvedencem ter o neobstoju zdravniške napake in vzročne zveze med tožnikovimi zdravstvenimi težavami in terapijo z omenjenim zdravilom.

8. Glede na navedeno Vrhovno sodišče ocenjuje, da je predlog zaradi neizpolnjevanja zahtev iz četrtega in petega odstavka 367.b člena ZPP nepopoln, zato ga je na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.

9. Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Npr. sklepi Vrhovnega sodišča RS II DoR 541/2020 z dne 6. 1. 2021, II DoR 382/2019 z dne 5. 9. 2019 in II DoR 341/2019 z dne 5. 9. 2019.