Jedro

V obravnavani zadevi je sporno, ali je bil tožnikov zahtevek za vračilo trošarine za plinsko olje, ki se porabi kot pogonsko gorivo za komercialni prevoz, utemeljeno zavržen kot nepopoln. V postopku je bilo pravilno ugotovljeno, da tožnikova vloga z dne 26. 3. 2015 ni popolna. Finančni organ je ugotovil, da na obrazcu TRO-K, na katerem se vlagajo zahtevki za vračilo trošarine po Pravilniku, ni navedeno, kje in kdaj je bila podana zaveza, da bo tožnik vrnil neupravičeno pridobljen znesek trošarine, kot tudi ne ime, priimek in podpis tožnikove pooblaščene osebe. Prvostopenjski organ je zato tožnika – po pooblaščencu pozval, da vlogo dopolni in odpravi pomanjkljivosti, ki jih je navedel. Hkrati je tožnika tudi opozoril, da če zahtevka v odrejenem roku (osem dni) ne bo dopolnil, bo upravni organ v skladu s 67. členom ZUP nepopoln zahtevek zavrgel. Ker tožnik v danem roku pomanjkljivosti ni odpravil, je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je tožnikovo zahtevo zavrgel.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjski organ kot nepopoln zavrgel tožnikov zahtevek za vračilo trošarine za plinsko olje, ki se porabi kot pogonsko gorivo za komercialni prevoz, v davčnem obdobju od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2014 (1. točka izreka). Iz 2. in 3. točke izreka izhaja, da pritožba ne zadrži izvršitve tega sklepa ter da stroški postopka niso bili priglašeni. Tožnik je 26. 3. 2015 po pooblaščencu A. d.o.o. pri pristojnem organu pravočasno vložil zahtevek za vračilo trošarine na podlagi 54č. člena Zakona o trošarinah (v nadaljevanju ZTro) za plinsko olje, ki se porabi kot pogonsko gorivo za komercialni prevoz za davčno obdobje od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2014. Tožnik je vlogi na nepopolno izpolnjenem obrazcu TRO-K priložil pooblastilo o zastopanju, potrdilo davčnega organa, 57 računov o nabavi plinskega olja v Republiki Sloveniji in 18 dokazil o registraciji motornih vozil. 2. Prvostopenjski organ je vlogo preveril in ugotovil, da zahtevek ne vsebuje potrebnih podatkov, na podlagi katerih bi lahko odobril vračilo trošarine. Na obrazcu TRO-K ni navedeno, kje in kdaj je bila podana zaveza, da bo tožnik vrnil kateri koli neupravičeno pridobljen znesek trošarine, kot tudi ne ime, priimek in podpis tožnikove pooblaščene osebe. Prvostopenjski organ je 2. 6. 2015 tožnika pozval, da v osmih dneh od prejema tega poziva, zahtevek dopolni z obrazcem TRO-K, izpolnjenim v skladu z navodilom o izpolnjevanju tega obrazca, z navedbo kje in kdaj (kraj in datum) je bila podana zaveza, da bo tožnik vrnil kateri koli neupravičeno pridobljen znesek trošarine, kot tudi z navedbo imena in priimka tožnikove pooblaščene osebe in njen oziroma njegov podpis. Tožnik je bil opozorjen, da bo upravni organ odločal o vrnitvi trošarine na podlagi popolnega zahtevka. V kolikor tožnik zahtevka v odrejenem roku ne dopolni, bo upravni organ v skladu s 67. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) nepopoln zahtevek zavrgel. Poziv na dopolnitev vloge je bil tožniku vročen 4. 6. 2015. Tožnik vloge za vračilo trošarine do poteka roka ni dopolnil. Prvostopenjski organ je zato v skladu z drugim odstavkom 67. člena ZUP nepopoln zahtevek zavrgel. 3. Ministrstvo za finance kot pritožbeni organ je tožnikovo pritožbo zavrnilo. Tožnik je v pritožbi (po pooblaščencu) navajal, da je poziv prvostopenjskega organa res prejel (podpisana povratnica), vendar se je skliceval na to, da je v prvi polovici meseca junija generalno prenavljal svoje poslovne prostore in ob tem se je poziv založil oziroma izgubil in nanj ni odgovoril. Njegova dosedanja praksa s Carinskim uradom Dravograd je temeljila na telefonskih klicih oziroma kontaktih po e-pošti. Če bi bil v tem postopku prehodno obveščen, da se njegovi zahtevki sedaj rešujejo v Mariboru in ne več v Dravogradu, bi se predhodno obrnil tudi na Finančni urad v Mariboru in ga seznanil z dosedanjo prakso in predlagal nadaljevanje le-te. Skliceval se je tudi, da gre v konkretnem primeru za formalnost, ki ni bila namerno pozabljena, zaradi česar je prosil za ponovno obravnavo zahtevka. Pritožbeni organ se sklicuje na določbe 66. člena in 67. člena ZUP, zaradi česar ocenjuje izpodbijani sklep kot pravilen in zakonit. 4. Tožnik v tožbi navedeni sklep izpodbija in uveljavlja tožbene razloge kršitve materialnega prava, bistvenih kršitev pravil postopka ter nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Tožnik povzema obrazložitev izpodbijanega sklepa. Iz navedb prvostopenjskega organa izhaja, da je bilo k pravočasni vlogi, ki jo je pristojni organ prejel 26. 3. 2015, priloženo tudi nepopolno pooblastilo, na katerem je bil podpis in žig tožnikove pristojne osebe. Vendar pa na dani pooblastilni listini manjka kraj in datum prejetega pooblastila in podpis pooblaščenca B.B. Tožnik navaja, da zaradi navedene pomanjkljivosti pooblastilno razmerje ni nastalo. Nadalje navaja, da je Finančni urad v Dravogradu 26. 3. 2015 prejel pravočasno tožnikovo vlogo, s podpisom in žigom tožnika (C.C.). Ker je bila tožnikova vloga formalno popolna, ni bilo nobene potrebe po odstopu zadeve na Finančni urad Maribor. Tožnik ni bil nikoli obveščen, da se njegovi zahtevki rešujejo pri Finančnem uradu v Mariboru, saj bi, če bi to vedel, z njim vzpostavil telefonsko in e-mail komunikacijo.

5. Izpodbijani sklep ne vsebuje nobenega pojasnila, zakaj ga je izdal nepristojen organ. Ker ni o pristojnosti oz. njenem prenosu nobene obrazložitve, se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti in je nezakonit. Zato ga je treba razveljaviti (pravilno odpraviti, op. sodišča) in zadevo vrniti v ponovno obravnavo stvarno in krajevno pristojnemu organu v Dravograd. S tem je bila v postopku storjena bistvena kršitev določb postopka. Pritožbo je vložil B.B., ki ni pravnik, zato je potrebno njegovo navedbo „obnovitev postopka“ vsebinsko pojmovati kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje, saj je tožnik vložil identičen obrazec TRO-K z odpravljenimi vsemi formalnimi pomanjkljivostmi. Tožnik poudarja, da je pooblaščenec B.B. kritičnega dne z isto pošto v paketu na naslov Finančnega urada Dravograd vložil zahtevke za povračilo trošarin več upravičencem in da je do morebitne pomote oz. do izgube podpisanih in popolnih obrazcev prišlo na relaciji Finančnega urada Dravograd in Finančnega urada Maribor. Vendar pa za to ne more biti odgovoren tožnik in prikrajšan za vračilo trošarin. Tožnik ni bil nikoli obveščen o formalnih pomanjkljivostih njegove vloge, zato je zavrženje zahtevka nezakonito. S tem pa je podana tako kršitev materialnega in procesnega prava.

6. Tožnik nadalje navaja, da mora prvostopenjski organ v skladu z 2. členom Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) pri vodenju postopka upoštevati določila ZDavP-2, subsidiarno pa mora uporabljati ZUP. Med splošnimi načeli upravnega postopka je tudi varstvo pravic strank in pomoč prava neukim strankam. Iz četrtega odstavka 54. člena ZUP izhaja, da v primeru, da pooblaščenec, ki zastopa stranko, ni odvetnik, pa zaradi tega utegnejo nastati za stranko škodljive posledice, upravni organ dolžan stranko opozoriti na možnost nastanka škodljivih posledic. Tožnik je družba, ki ima sedež na Slovaškem, njen zakoniti zastopnik je Slovak, ki je v imenu družbe vložil zahtevek za vračilo trošarin. Upravni organ je pozval k dopolnitvi vloge pravni subjekt A. d.o.o., ki pa v trenutku poziva ni sprejel pooblastilnega razmerja s tožnikom. Zato bi moral upravni organ pozvati neposredno tožnika na njegov naslov, na Slovaško. Očitno je bilo, da bodo za tožnika nastale škodljive posledice, če za zastopanje v postopku ne pooblasti odvetnika, pa upravni organ tožnika na to ni opozoril. Tega tudi ni storil drugostopenjski organ. Tožnik je že 26. 3. 2015 vložil vse dokumente, prvostopenjski organ pa očitno svojega dela pri prenosu listin ni opravljal s potrebno skrbnostjo, saj je spregledal ali izgubil popolne listine, ki jih je z drugimi popolnimi zahtevki in listinami v istem paketu vložil na Finančno upravo Dravograd. Nedopustno bi bilo, da bi bila tožniku zaradi malomarnosti organa odvzeta pravica do vračila trošarine. Tožnik predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne stvarno in krajevno pristojnemu prvostopenjskemu organu v Dravograd v ponovno odločanje, toženi stranki pa naloži povrnitev vseh stroškov postopka.

7. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožnikove navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitev upravnih odločb. Glede tožbenih navedb navaja, da se v tožbi tožnik sklicuje na okoliščine, ki predstavljajo tožbene novote. Sklicevanje tožnika, da B.B. ni pravnik, ne vzdrži resne presoje. Nekdo, ki nastopa kot odgovorna oseba v družbi A., d.o.o., ki kot pooblaščenec za tujega prevoznika vlaga zahtevke za vračilo trošarine, mora poznati tako materialne kot procesne predpise. Sklicuje se na Zakon o finančni upravi (v nadaljevanju ZFU), ki je začel veljati 12. 4. 2014, na podlagi katerega so prešle na finančno upravo vse pristojnosti, ki jih zakon določa za davčno službo in carinsko službo. Nadalje se sklicuje na Uredbo o določitvi finančnih uradov Finančne uprave RS, na podlagi katere je v obravnavani zadevi odločal pristojen organ. Zavrača tudi tožnikove navedbe, da naj bi do izgube podpisanih in popolnih obrazcev prišlo na relaciji Finančnih uradov Dravograd in Maribor. Sklicuje se še na Pravilnik o vračilu trošarine za komercialni prevoz (v nadaljevanju Pravilnik), ki določa med drugim tudi obrazec zahtevka za vračilo. V zvezi s tožnikovimi ugovori, da njegov pooblaščenec ni bil nikoli obveščen o formalnih pomanjkljivostih vloge, pa se sklicuje na tožnikove navedbe v pritožbi. V slednji je vlagatelj pritožbe Rok Kranjc priznal, da je bil poziv prvostopenjskega organ z njegove strani res sprejet, da pa je v prvi polovici meseca junija generalno prenavljal poslovne prostore in da se je ob tem poziv založil oziroma izgubil ter nanj ni odgovoril. Prav tako se med spisi zadeve nahaja tožnikove pooblastilo, dano družbi A. d.o.o. za vlaganje zahtevkov za vračilo trošarine in s tem povezanim opravljanjem formalnosti, kar pomeni, da je imel pooblaščenec v času prejema poziva za dopolnitev vloge pooblastilno razmerje s tožnikom. Predlaga zavrnitev tožbe.

8. Tožba ni utemeljena.

9. Po presoji sodišča je izpodbijani sklep pravilen in zakonit. Sodišče se strinja z razlogi prvostopenjskega in drugostopenjskega organa in jih ne ponavlja (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu v nadaljevanju, ZUS-1), glede tožbenih ugovorov pa dodaja:

10. V obravnavani zadevi je sporno, ali je bil tožnikov zahtevek za vračilo trošarine za plinsko olje, ki se porabi kot pogonsko gorivo za komercialni prevoz, za davčno obdobje od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2014, utemeljeno zavržen kot nepopoln. Organa prve in druge stopnje se pri tem sklicujeta na 67. člen ZUP, ki določa kako mora organ ravnati z nepopolno vlogo. V konkretnem primeru je prvostopenjski organ postopal pravilno, oba organa (prvostopenjski in drugostopenjski organ) pa sta izpodbijani sklep utemeljila s pravilnimi razlogi.

11. V postopku je bilo pravilno ugotovljeno, da tožnikova vloga z dne 26. 3. 2015 ni popolna. Finančni organ je ugotovil, da na obrazcu TRO-K, na katerem se vlagajo zahtevki za vračilo trošarine po Pravilniku, ni navedeno, kje in kdaj je bila podana zaveza, da bo tožnik vrnil neupravičeno pridobljen znesek trošarine, kot tudi ne ime, priimek in podpis tožnikove pooblaščene osebe. Prvostopenjski organ je zato tožnika – po pooblaščencu (z dopisom z dne 2. 6. 2015) pozval, da vlogo dopolni in odpravi pomanjkljivosti, ki jih je navedel. Hkrati je tožnika tudi opozoril, da če zahtevka v odrejenem roku (osem dni) ne bo dopolnil, bo upravni organ v skladu s 67. členom ZUP nepopoln zahtevek zavrgel. Iz prvega odstavka 67. člena ZUP izhaja, da če je vloga nepopolna, je samo zaradi tega ni dovoljeno zavreči. Organ mora zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo in določiti vložniku rok, v katerem jo mora popraviti. Iz drugega odstavka 67. člena ZUP pa izhaja, da če stranka pomanjkljivosti odpravi v roku, se šteje, da je vloga vložena takrat, ko je bila vložena vloga, s katero so pomanjkljivosti odpravljene. Če stranka v tem roku pomanjkljivosti ne odpravi, organ s sklepom zavrže vlogo. Ker tožnik v danem roku pomanjkljivosti ni odpravil, je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je tožnikovo zahtevo zavrgel. 12. Tožnikovi ugovori, ki se z izpodbijanim sklepom ne strinja, niso utemeljeni. Tako ni mogoče pritrditi tožnikovim ugovorom, da pooblastilno razmerje med tožnikom in pooblaščencem (B.B. kot odgovorno osebo v družbi A. d.o.o.), za uveljavljanje vračila trošarine, naj sploh ne bi nastalo, ker dano pooblastilo ni podpisano s strani pooblaščenca. Navedeni pooblaščenec je na podlagi pooblastila, podpisanega s strani tožnika, za tožnika, ki ima sedež v tujini, vložil pri organu prve stopnje zahtevo za vračilo trošarine. Za veljavnost pooblastila je po presoji sodišča dovolj podpis pooblastitelja (enako izhaja iz sodbe Vrhovnega sodišča RS III Ips 98/2013). Prvostopenjski organ je zato navedenega pooblaščenca pozval na dopolnitev vloge. Iz tožnikove pritožbe pa tudi izhaja, da je pooblaščenec omenjeni poziv prejel, vendar je zaradi obnovitvenih del v prostorih pooblaščenca navedeni poziv založil in da zato nanj ni ogovoril. 13. Neutemeljeni so prav tako tožnikovi ugovori, ki se nanašajo na pristojnost organa, ki je izdal izpodbijani sklep. Na podlagi ZFU, ki se uporablja od 1. 8. 2014, sta z dnem uveljavitve tega zakona prenehala veljati Zakon o carinski službi in Zakon o davčni službi (prvi odstavek 105. člena ZFU). Na podlagi 106. člena ZFU pa vse pravice in obveznosti Carinske uprave Republike Slovenije in Davčne uprave Republike Slovenije preidejo na Finančno upravo RS. Iz 9. člena ZFU izhaja, da krajevno pristojnost, območje in sedež Generalnega finančnega urada ter finančnih uradov in razmejitev nalog med njimi določi vlada z uredbo. Na tej podlagi je bila sprejeta Uredba o določitvi finančnih uradov Finančne uprave RS (v nadaljevanju Uredba). Slednja določa tudi v katerih primerih je pristojen za odločanje Finančni urad Dravograd oziroma Finančni urad Maribor. Na podlagi 7. člena Uredbe je Finančni urad Maribor pristojen za odločanje o vračilu trošarine za komercialni prevoz upravičencem s sedežem v drugih državah članicah EU ali s sedežem v državah članicah EFTE. Tožnikovi ugovori, da v zadevi ni odločil pristojen organ, zato niso utemeljeni. Na odločitev v navedeni zadevi pa tudi ne more vplivati tožnikovo sklicevanje kako je prej sodeloval z upravnim organom v Dravogradu. Kot neutemeljene sodišče zavrača tudi tožnikove ugovore, da naj bi prišlo do izgube podpisanih in popolnih obrazcev na relaciji Finančnih uradov Dravograd in Maribor, saj so te navedbe v nasprotju z navedbami v pritožbi.

14. Sodišče tudi meni, da se tožnik ne more uspešno sklicevati na splošna načela ZUP, med katera sodi tudi varstvo pravic strank in pomoč prava neukim strankam. Strinja se z navedbo drugostopenjskega organa, da kdor nastopa kot odgovorna oseba družbe in kot pooblaščenec za tujega prevoznika vlaga zahtevke za vračilo trošarine, mora poznati tako materialne kot procesne predpise. V konkretni zadevi gre za zahtevek za vračilo trošarine na podlagi ZTro in na njegovi podlagi izdanega Pravilnika, ki mora vsebovati vse predpisane sestavine. Tudi iz 66. člena ZUP izhaja, da mora vloga obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava (prvi odstavek 66. člena ZUP). Vloga mora vsebovati tudi druge sestavine, ki jih določa zakon ali drug predpis (drugi odstavek 66. člena ZUP). Da mora vložnik vlogo podpisati pa med drugim izhaja iz petega odstavka 66. člena ZUP.

15. Ker je po povedanem izpodbijani sklep pravilen in zakonit, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, je sodišče tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

16. Sodišče je odločalo brez glavne obravnave (prvi odstavek 59. člena ZUS-1), ker relevantne okoliščine, ki so pomembne za odločitev, niso sporne.

17. Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.