Jedro

Bistvo spora je v tem, ali se po Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja (Ur.l. RS št. 52/94, 49/95 - branžna kolektivna pogodba) jubilejna nagrada izplačuje v odvisnosti od bruto ali neto zneska povprečne mesečne plače v gospodarstvu Republike Slovenije. 100. člen branžne kolektivne pogodbe določa kot osnovo povprečno mesečno plačo v gospodarstvu Republike Slovenije, doseženo za pretekle 3 mesece pred izplačilom. Pojem plače v načelu predstavlja bruto znesek, razen če pravna norma izrecno ne določa drugače. To pomeni, da je osnova za izračun jubilejne nagrade povprečna mesečna bruto plača v gospodarstvu. Takšno razlago 100. člena branžne kolektivne pogodbe potrjujeta tudi 101. oz. 102. člen te kolektivne pogodbe, ki kot osnovo za izračun višine odpravnine (ob upokojitvi) oz. solidarnostne pomoči izrecno določata povprečno mesečno čisto plačo v gospodarstvu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo naložilo toženi stranki, da tožnici izplača razliko jubilejne nagrade v znesku 46.173,00 SIT s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.10.1997 do plačila, v 8 dneh. Poleg tega pa ji je dolžna povrniti stroške postopka v znesku 2.622,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 13.5.1999 do plačila in stroške sodne takse v znesku 10.620,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 17.1.2001, v roku 8 dni. Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Po stališču pritožbe je odločitev sodišča prve stopnje zmotna, saj je bistvo v tem postopku, da je bila tožnica upravičena do jubilejne nagrade v letu 1997, ko je bil zavezanec za plačilo prispevkov delodajalec, zaradi česar je bila izplačana jubilejna nagrada v višini izračuna po neto sistemu. Nesporno je, da je tožnica prejela od tožene stranke jubilejno nagrado v višini 81.573,00 SIT, kar je predstavljalo neto znesek povprečne mesečne plače v gospodarstvu RS. Ker je bil v spornem obdobju v skladu s tedaj veljavno zakonodajo zavezanec za plačilo davkov in prispevkov delodajalec, je bil delavec upravičen le do neto izplačila jubilejne nagrade. Poleg tega je na podlagi Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja izhodišče za odpravnino in solidarnostno pomoč predstavljala povprečna mesečna čista plača v gospodarstvu, kar je potrebno analogno uporabiti tudi pri izhodišču za jubilejno nagrado. Tožnica je podala na odgovor na pritožbo, v katerem predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje. Tožnica meni, da način obračuna in plačila davkov in prispevkov v letu 1997 v ničemer ne vpliva na tožbeni zahtevek in razsodbo sodišča, saj bistvo spora ni v načinu obračuna in plačila davkov in drugih obveznosti, temveč v določitvi višine zneska izplačila jubilejne nagrade. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99 - v nadaljevanju ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka iz 1., 2., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP in da je na popolno ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje, izhajajočimi iz obrazložitve izpodbijane sodbe. Tako je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bistvo spora v tem, ali se po Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja (Ur.l. RS št. 52/94, 49/95 - branžna kolektivna pogodba) jubilejna nagrada izplačuje v odvisnosti od bruto ali neto zneska povprečne mesečne plače v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle 3 mesece. 100. člen branžne kolektivne pogodbe določa kot osnovo za določitev višine jubilejne nagrade povprečno mesečno plačo v gospodarstvu Republike Slovenije, doseženo za pretekle 3 mesece pred izplačilom. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da predstavlja pojem plače v načelu bruto znesek, razen če pravna norma izrecno ne določa drugače. To pomeni, da je osnova za izračun višine jubilejne nagrade po branžni kolektivni pogodbi povprečna mesečna bruto plača v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle 3 mesece pred izplačilom. Takšno razlago 100. člena branžne kolektivne pogodbe potrjujeta tudi 101. oz. 102. člen te kolektivne pogodbe, kjer kot osnovo za izračun višine odpravnine oz. solidarnostne pomoči izrecno določata povprečno mesečno čisto plačo v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekli mesec. V kolikor bi sklenitelji branžne kolektivne pogodbe želeli kot osnovo za določitev višine jubilejne nagrade opredeliti neto oz. čisto plačo, bi morali to izrecno napisati, kot so to storili v 101. oz. 102. členu branžne kolektivne pogodbe. Ker je 100. člen branžne kolektivne pogodbe določil višino zneska za izplačilo jubilejne nagrade, so neutemeljene pritožbene navedbe tožene stranke, ki se nanašajo na veljavnosti predpisov, ki so urejali obračunavanje oz. izplačevanje davkov in prispevkov in določanje zavezancev za plačilo teh dajatev. Z ozirom na navedeno je sodišče prve stopnje na popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo in ker ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno v skladu s 353. členom ZPP pritožbo tožene stranke zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, odgovor tožnice na pritožbo pa ni pripomogel k rešitvi tega individualnega delovnega spora, je pritožbeno sodišče odločilo, da vsaka stranka nosi svoje pritožbene stroške.