Jedro

Začasna odredba je sredstvo zavarovanja terjatve oz. zahtevka, kar pomeni, da lahko predlaga njeno izdajo le tisti, ki uveljavlja nek zahtevek. Zato nasprotni udeleženec v nepravdnem postopku, ki se vodi zaradi razlastitve, že pojmovno ne more predlagati začasne odredbe, razen tiste, ki jo ZNP priznava nasprotnemu udeležencu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe s katero sta nasprotna udeleženca zahtevala, da se predlagatelju in njegovim gradbenim izvajalcem odreja takojšnja ustavitev s prepovedjo nadaljevanja že začetih pripravljalnih in gradbenih del na zemljišču v lasti nasprotnih udeležencev, ki je predmet razlastitvenega zahtevka in postopka v tej nepravdni zadevi parcel št. 115/1, 115/4, 115/5, 115/7 in 151/15, vse k.o. ...., sicer se bo predlagatelju izrekla denarna kazen v višini 5.000.000,00 SIT, ki jo bo izterjalo sodišče po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje pa je predlog za izdajo začasne odredbe v delu, ki se nanaša na parcele št. 115/3, 115/6 in 151/5, zavrglo.

Zoper ta sklep se pritožujeta nasprotna udeleženca iz pritožbenih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava in predlagata spremembo izpodbijanega sklepa in ugoditev predlogu za izdajo začasne odredbe, podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožnika menita, da je odločitev sodišča prve stopnje nepravilna in nezakonita, kajti nasprotna udeleženca sta lastnika zemljišč, na katerih predlagatelj z izvajalci že opravlja gradbena in pripravljalna dela brez soglasja nasprotnih udeležencev, samovoljno ter kljub njuni izrecni prepovedi, kar vse izhaja iz pravdnega spisa P 16/99. Sodišče v tej nepravdni zadevi tudi ni odločalo o predhodni izročitvi nepremičnin predlagatelju v posest. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pravzaprav legaliziralo protipravno ravnanje predlagatelja in njegovih izvajalcev, odločitev pa nasprotuje tudi določbam Zakona o stavbnih zemljiščih, predvsem določilu člena 37. Načelo zakonitosti zahteva, da bi moral predlagatelj predhodno, predno bi začel z nezakonito in protipravno gradnjo na zemljišču, zadostiti pogojem Zakona o stavbnih zemljiščih, vendar v konkretnem primeru ni bilo tako. Sodišče prve stopnje stoji zmotno na stališču, da je predmet tega razlastitvenega postopka določitev odškodnine v skladu z zakonom, kajti pritožnika nasprotno menita, da je glede na naravo zadeve bistvo postopka v sami razlastitvi, to je odvzemu lastninske pravice.

Na pritožbo je predlagateljica odgovorila in jo označila za neutemeljeno.

Pritožba ni utemeljena.

Začasna odredba je sredstvo začasnega zavarovanja in se z njo praviloma dolžniku, tožencu ali nasprotnemu udeležencu zgolj prepovedo določene aktivnosti, naravnane izključno na to, da se obstoječe stanje ne spremeni na škodo upnika, tožnika ali predlagatelja. Vse pa z namenom, da bi se zavarovala uspešnost poznejše izvršbe na podlagi naslova, ki ga ob izdaji začasne odredbe praviloma še ni. Začasne odredbe se lahko izdajajo na podlagi Zakona o izvršbi in zavarovanju, na podlagi Zakona o pravdnem postopku in seveda tudi v nepravdnem postopku, vendar v vseh postopkih z istim namenom, torej da se zavaruje zahtevek ali predlog. Iz te temeljne opredelitve torej izhaja, da lahko predlaga izdajo začasne odredbe le tista stranka, ki ima v postopku nek zahtevek, bodisi v pravdi v obliki tožbenega zahtevka, v nepravdnem postopku pa v obliki predloga. Postopek, v katerem je predlagana ta začasna odredba je bil sprožen zaradi razlastitve zemljišč nasprotnih udeležencev in zaradi določitve odškodnine. Če bi se že lahko izdala kakšna začasna odredba, bi se lahko v zavarovanje tega "zahtevka". Vendar v našem primeru ni tako, saj sta predlagala začasno odredbo nasprotna udeleženca, ki v tem postopku nimata nobenega formalnega zahtevka in ki razlastitvi niti ne nasprotujeta, niti ne nasprotujeta plačilu odškodnine. Kot je razvidno iz njunega odgovora na predlog za razlastitev, sta mnenja, da je upravičena razlastitev obeh parcel (parc. št. 115/3 in parc. št. 151/5) v celoti skladno z določbami Zakona o stavbnih zemljiščih. S predlagano začasno odredbo pa zasledujeta povsem drug cilje, ki naj bi bil v tem, da se prepove nadaljevanje že začetih pripravljalnih in gradbenih del na zemljišču, kar pa dejansko nasprotuje tistemu, kar sta izrazila v odgovoru na predlog, da se naj razlastita dve parceli v celoti in naj se jima plača odškodnina. Predlagana začasna odredba torej ne meri na zavarovanje kakega zahtevka, kajti ni mogoče zavarovati protivljenja proti višini odškodnine oziroma protivljenju razlastitve. Sicer pa pritožnika sama navajata, da teče pri sodišču prve stopnje postopek pod opr. št. P 16/99, kjer sta prav tako predlagala izdajo začasne odredbe in postopek v zvezi s tem še ni končan. V tem motenjskem postopku sta predlagala praktično identično začasno odredbo v zavarovanje svojega zahtevka v pravdi zaradi motenja posesti. Sodišče prve stopnje bo torej moralo ponovno odločati o njunem predlogu za izdajo začasne odredbe, s katerim sta skušala zavarovati svoj tožbeni zahtevek v motenjski pravdi. V tem postopku pa njuna zahteva ni v nobeni zvezi s predlogom za razlastitev in za določitev odškodnine, kot to pravilno pravi sodišče prve stopnje.

Pritožbeno sodišče je zato v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z določbo 1. odstavka 33. člena in 37. člena ZNP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.