Jedro

A. A. je bil izbrisan iz registra AJPES kot zasebnik - odvetnik. Nad njim se je namreč začel postopek osebnega stečaja, z začetkom osebnega stečaja nad podjetnikom ali zasebnikom pa stečajnemu dolžniku preneha status podjetnika ali zasebnika. Na podlagi obvestila stečajnega sodišča agencija (AJPES) podjetnika ali zasebnika izbriše iz registra, pri čemer izbris učinkuje od trenutka, od katerega učinkujejo pravne posledice začetka stečajnega postopka. Navedeno pa ne velja, če je stečajni dolžnik pridobil od stečajnega sodišča dovoljenje za nadaljnje opravljanje dejavnosti tudi po začetku osebnega stečaja.

Z začetkom osebnega stečaja je stečajni dolžnik A. A. izgubil status odvetnika, kar je posledica omejitve njegove poslovne sposobnosti zaradi začetka stečaja. Z začetkom osebnega stečaja tako pooblastilo odvetniku preneha in če nima posebnega dovoljenja stečajnega sodišča za nadaljnje opravljanje dejavnosti po 389.a členu ZFPPIPP, ne more več zastopati stranke kot odvetnik. Pred sodiščem prve stopnje je sicer lahko pooblaščenec tudi oseba, ki ni odvetnik in bi tako dolžnica A. A. tudi po začetku osebnega stečaja nad njim lahko veljavno pooblastila za zastopanje pred sodiščem.

Po drugem odstavku 2. člena ZOdv lahko stranko pred sodišči proti plačilu zastopa le odvetnik. Kršitev določbe drugega odstavka 2. člena ZOdv je prekršek in je tako zastopanje stranke pred sodiščem proti plačilu v primeru, ko zastopnik ni odvetnik, protipravno in kaznivo. Sodišče pa procesnih dejanj, ki jih opravi oseba, ki ne izpolnjuje zakonskih pogojev zastopanja strank pred sodiščem, ne sme dopustiti, saj bi v nasprotnem primeru kot varuh zakonitosti dejansko dopuščalo odvetništvo na črno.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrglo.

2. Dolžnica je vložila pravočasno pritožbo. Navaja, da dopisa sodišča z dne 2. 12. 2019 nikoli ni prejela. Takratni pooblaščenec A. A. ji ga ni nikoli vročil. Razlog je verjetno v tem, da je A. A. izbrisan iz imenika odvetnikov. Dolžnica poudarja, da zahteve za predložitev izjave ZST-1 ni nikoli prejela. Ni vedela, da je v vmesnem času ostala brez odvetnika, ta je ni obvestil, da ni več odvetnik, kaj šele, da je prejel kakšno pošto zanjo. Sodišče prosi, da njeni pritožbi ugodi in vrne zadevo v prejšnje stanje. Kot je razvidno, ni bila njena krivda, da ni predložila zahtevanega obrazca ZST-1. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).

5. Iz razlogov napadenega sklepa izhaja, da je sodišče dne 2. 12. 2019 dolžnico pozvalo, da predloži izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov na obrazcu Zakona o sodnih taksah (ZST-1) skupaj z obveznimi prilogami. Ker vložnica predloga za taksno oprostitev ni dopolnila oziroma dolžnica in polnoletni družinski član (mož) nista podpisala izjave, je sodišče prve stopnje predlog zavrglo.

6. Po podatkih v spisu dolžničin predlog za taksno oprostitev z dne 28. 11. 2019 ni vseboval vseh predpisanih podatkov in izjav iz drugega odstavka 12. člena ZST-1, zato je sodišče prve stopnje vlogo štelo kot nepopolno in dolžnico s sklepom z dne 2. 12. 2019 pozvalo k njeni dopolnitvi v roku 8 dni. Iz vročilnice na redni številki 15 spisa izhaja, da je bil pozivni sklep z dne 2. 12. 2019 dolžnici vročen dne 5. 12. 2019, po pooblaščencu A. A., nekdanjem odvetniku. Dolžnica je A. A. pooblastila za zastopanje s pooblastilom z dne 25. 10. 2019 (redna številka 8 spisa).

7. Drži, kar pravi dolžnica v pritožbi, da je bil A. A. izbrisan iz registra AJPES kot zasebnik - odvetnik. Nad njim se je namreč pred Okrožnim sodiščem v Kranju dne 24. 9. 2018 začel postopek osebnega stečaja, z začetkom osebnega stečaja nad podjetnikom ali zasebnikom pa stečajnemu dolžniku preneha status podjetnika ali zasebnika. Na podlagi obvestila stečajnega sodišča agencija (AJPES) podjetnika ali zasebnika izbriše iz registra, pri čemer izbris učinkuje od trenutka, od katerega učinkujejo pravne posledice začetka stečajnega postopka (387. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP). Navedeno pa ne velja, če je stečajni dolžnik pridobil od stečajnega sodišča dovoljenje za nadaljnje opravljanje dejavnosti tudi po začetku osebnega stečaja (389.a člen ZFPPIPP). Da bi pridobil tako dovoljenje, A. A. pri prvem pravdnem dejanju za dolžnico, ki je bilo opravljeno že po začetku osebnega stečaja nad njim, to je pri vložitvi ugovora dne 30. 10. 2019 (in niti kasneje), ni dokazal. 8. Z začetkom osebnega stečaja je torej stečajni dolžnik A. A. izgubil status odvetnika, kar je posledica omejitve njegove poslovne sposobnosti zaradi začetka stečaja (prim. 386. člen ZFPPIPP in 7. točka prvega odstavka 30. člena in 2. točka prvega odstavka 25. člena Zakona o odvetništvu – ZOdv). Z začetkom osebnega stečaja tako pooblastilo odvetniku preneha in če nima posebnega dovoljenja stečajnega sodišča za nadaljnje opravljanje dejavnosti po 389.a členu ZFPPIPP, ne more več zastopati stranke kot odvetnik.1 Pred sodiščem prve stopnje je sicer lahko pooblaščenec tudi oseba, ki ni odvetnik (prvi odstavek 87. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) in bi tako dolžnica A. A. tudi po začetku osebnega stečaja nad njim lahko veljavno pooblastila za zastopanje pred sodiščem,2 vendar pa iz pooblastila z dne 25. 10. 2019 (na red. št. 8 spisa) izhaja, da je dolžnica A. A. pooblastila za zastopanje kot odvetnika, kljub temu, da mu je že dne 24. 9. 2018, zaradi začetka osebnega stečaja, prenehal status odvetnika.

9. Po drugem odstavku 2. člena ZOdv lahko stranko pred sodišči proti plačilu zastopa le odvetnik. Kršitev določbe drugega odstavka 2. člena ZOdv je prekršek (71.a člen ZOdv) in je tako zastopanje stranke pred sodiščem proti plačilu v primeru, ko zastopnik ni odvetnik, protipravno in kaznivo. Sodišče pa procesnih dejanj, ki jih opravi oseba, ki ne izpolnjuje zakonskih pogojev zastopanja strank pred sodiščem, ne sme dopustiti, saj bi v nasprotnem primeru kot varuh zakonitosti dejansko dopuščalo odvetništvo na črno. V konkretnem primeru je bil torej pozivni sklep z dne 2. 12. 2019 dolžnici vročen po A. A. kot odvetniku, ki ga je dolžnica dne 25. 10. 2019 pooblastila za zastopanje v tej zadevi kot odvetnika, čeprav je že z začetkom osebnega stečaja nad njim, to je dne 24. 9. 2018, izgubil ta status. Glede na to in ker A. A. ni dokazal, da bi imel dovoljenje za nadaljnje opravljanje odvetniške dejavnosti, v smislu 389.a člena ZFPPIPP, sodišče pa, upoštevaje zgoraj pojasnjeno, ne sme dopuščati odvetništva na črno,3 vročitve pozivnega sklepa dne 5. 12. 2019 dolžnici po A. A. ni mogoče šteti kot pravilno opravljene. Posledično pa ni pravilna izpodbijana odločitev o zavrženju predloga za taksno oprostitev, ker ga dolžnica ni pravočasno dopolnila, skladno s pozivnim sklepom z dne 2. 12. 2019. 10. Po povedanem je pritožba upnice utemeljena, zato ji je višje sodišče ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v katerem naj sodišče najprej dolžnici neposredno vroči pozivni sklep z dne 2. 12. 2019, nato pa po prejemu dopolnitve predloga za taksno oprostitev oziroma po poteku določenega roka o predlogu ponovno odloči. 11. Pri tem višje sodišče še dodaja, da je štelo pritožbo dolžnice, ki jo je vložila sama, tudi kot konkludentno odobritev ugovora in predloga za taksno oprostitev, ki ju je v njenem imenu vložil A. A. (98. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Gl. VSL sklep I Ip 411/2017. 2 In tudi pred višjim sodiščem, glede na to, da ima A. A. opravljen pravniški državni izpit; tretji odstavek 87. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. 3 O tem VSM sodba I Cp 316/2018 z dne 16. 5. 2018.