Jedro

V predmetni zadevi je med strankama sporno, ali je prvostopenjski organ z izpodbijano odločbo pravilno in zakonito tožniku naložil, da mora v kozmetičnem salonu zagotoviti oskrbo s toplo in hladno pitno vodo. Tožniku očita, da nima v prostoru, kjer opravlja dejavnost masaže in depilacije, zagotovljene oskrbe s toplo in hladno vodo, kar je v nasprotju z določbo prvega odstavka 8. člena Pravilnika o minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojih za opravljanje dejavnosti higienske nege in drugih podobnih dejavnosti. Tožnik je že v upravnem postopku, kot tudi v tožbi navajal, da dejansko le v enem od treh prostorov, ki se nahaja v kozmetičnem salonu, nima nameščene oskrbe s toplo in hladno pitno vodo, ima pa jo v kozmetičnem salonu, ki se nahaja na naslovu …. Iz navedenega, kot to pravilno ugotavlja tudi pritožbeni organ, med strankama ni sporno dejstvo, da tožnik v prostoru, kjer opravlja dejavnost masaže in nege, nima zagotovljene oskrbe s toplo in hladno pitno vodo.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije (prvostopenjski organ) tožniku naložil, da mora v kozmetičnem salonu na Dunajski cesta 421, Ljubljana zagotoviti oskrbo s toplo in hladno pitno vodo (točka 1 izreka). Rok za izvršitev ukrepa je 15. 3. 2015. Tožnik mora o odpravljeni nepravilnosti takoj obvestiti inšpektorja, ki je izdal to odločbo (točki 2 in 3 izreka). V postopku izdaje te odločbe niso nastali posebni stroški; pritožba ne zadrži izvršitve odrejenega ukrepa (točki 4 in 5 izreka). Zdravstveni inšpektorat je na podlagi Zakona o zdravstveni inšpekciji (v nadaljevanju: ZZI) in Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju: ZIN) po uradni dolžnosti opravil inšpekcijski pregled z namenom preverjanja spoštovanja zakonodaje, ki ureja področje dejavnosti higienske nege v kozmetičnem salonu tožnika na naslovu …. Preverjal je ali tožnik izpolnjuje pogoje, ki so določeni v Pravilniku o minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojih za opravljanje dejavnosti higienske nege in drugih podobnih dejavnosti (v nadaljevanju Pravilnik). Ugotovil je, da tožnik opravlja dejavnost masaže in depilacije, nima pa v prostoru zagotovljene oskrbe s toplo in hladno vodo (umivalnik za umivanje rok v salonu), kot to določa 8. člen Pravilnika, na podlagi katerega mora nosilec dejavnosti za opravljanje dejavnosti zagotoviti oskrbo s toplo in hladno pitno vodo.

Pritožbeni organ se z odločitvijo strinja. Na podlagi 12. alineje prvega odstavka 1. člena ZZI opravlja inšpekcijski nadzor zdravstvena inšpekcija. Citira določbe 3. člena, 4. člena, 7. člena in 10. člena Pravilnika. Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da v delovnem prostoru, kjer tožnik izvaja masažo in depilacijo, ni bilo nameščenega umivalnika s toplo in hladno pitno vodo, kot to določa 8. člen Pravilnika. Navedeno izhaja tudi iz vsebine pritožbe, kjer tožnik navaja, da je voda lahko dostopna, saj gre za salon, ki ima več prostorov, ki so med seboj povezani z vrati. Ugovor tožnika, da bi napeljava v tretji prostor, kjer se opravlja masaža predstavljala za tožnika večji finančni zalogaj in bi povzročila izpad dohodka v času investicijskih del, saj ta del salona ne bi mogel obratovati, pa je pritožbeni organ zavrnil kot neutemeljen. Prvostopenjski organ je tožniku pravilno naložil, da mora namestiti umivalnik s toplo in mrzlo vodo tudi v prostoru, kjer izvaja masažo in depilacijo.

Tožnik se z odločitvijo ne strinja in meni, da izpolnjuje vse s Pravilnikom določene pogoje. Prvi odstavek 8. člena Pravilnika določa, da mora nosilec dejavnosti za opravljanje dejavnosti zagotoviti oskrbo s toplo in hladno pitno vodo. To pa tožnik ima zagotovljeno, saj je topla in hladna pitna voda zagotovljena v dveh od treh prostorov, ki se nahajajo v kozmetičnem salonu. V prostoru, kjer se izvaja masaža, se oskrba s hladno in toplo pitno vodo zagotavlja iz ostalih dveh prostorov. Voda je lahko dostopna, saj so prostori med seboj povezani z vrati. Vsak prostor pa ima tudi losijon za razkuževanje rok, ki se uporablja v zdravstvu. Pravnik ne določa, da mora biti oskrba s toplo in hladno pitno vodo zagotovljena prav v vsakem prostoru, temveč zgolj določa, da mora biti zagotovljena. Tožnik izpodbija vsebino 1. točke izreka odločbe, saj iz nje izhaja, da mora tožnik v kozmetičnem salonu na naslovu … zagotoviti oskrbo s toplo in hladno pitno vodo. Dejansko pa tožnik v salonu, ki se nahaja na tem naslovu, ima zagotovljeno takšno oskrbo. Inšpekcijski organ pa tožniku očita, da nima zagotovljene oskrbe s hladno in toplo pitno vodo v prostoru, kjer opravlja dejavnost masaže in depilacije. Izrek izpodbijane odločbe je v točki 1 v nasprotju z obrazložitvijo. Dejansko pa tožnik le v enem od treh prostorov, ki se nahajajo v kozmetičnem salonu, nima nameščene oskrbe s toplo in hladno pitno vodo. Tožnik ima tako v kozmetičnem salonu na naslovu … za opravljanje svoje dejavnosti zagotovljeno oskrbo s toplo in hladno vodo, kot to nalaga prvi odstavek 8. člena Pravilnika. Dejstvo, da le en prostor od treh v kozmetičnem salonu nima umivalnika, so pa umivalniki v drugih dveh prostorih, pa ne pomeni, da kozmetični salon nima zagotovljene oskrbe s toplo in hladno pitno vodo, kot to napačno ugotavljata oba upravna organa. V kozmetičnem salonu so trije prostori, ki so med seboj povezani z vrati. Vsi prostori skupaj predstavljajo zaokroženo celoto in je tako omogočen dostop do vode tako zaposlenim, kot tudi strankam.

Tožnik ugovarja, da se o pritožbenih razlogih pritožbeni organ v obrazložitvi svoje odločbe ni izjasnil. Iz obrazložitve ni možno razbrati razlogov, odločilnih za presojo posamičnih dokazov in je tako odločba drugostopenjskega organa neobrazložena. Nepravilen je tudi zaključek pritožbenega organa, da je tožnik pritrdil neobstoju umivalnika v prostoru, kjer se izvaja masaža in depilacija. Izrek izpodbijane odločbe v točki 1, da tožnik v kozmetičnem salonu tožnik nima zagotovljene oskrbe s toplo in hladno pitno vodo, je napačen. Napačen je tudi pravni pouk. Tudi če bi se točka 1 izreka izpodbijane odločbe pravilno glasila tako, da mora tožnik v kozmetičnem salonu zagotoviti oskrbo s toplo in hladno pitno vodo tudi v prostoru, v katerem izvaja masažo in depilacijo, bi bil tovrsten zaključek materialno - pravno napačen. Prvi odstavek 8. člena Pravilnika določa le, da mora nosilec dejavnosti za opravljanje dejavnosti zagotoviti oskrbo s toplo in hladno pitno vodo, kar pa ima tožnik nedvomno zagotovljeno. Glede na navedeno tožnik sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in tožniku tudi prisodi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da v prostoru, kjer se izvajajo masaže in depilacije, nesporno ni nameščenega umivalnika za umivanje rok zaposlenih in pripomočkov. Če si jih umijejo v drugem delovnem prostoru, ta prostor kontaminirajo z odpiranjem in zapiranjem vrat. Z namenom, da bi se preprečila navzkrižna kontaminacija in s tem prenos mikro organizmov na stranke, mora biti v delovnem prostoru, kjer se izvaja masaža in depilacije nameščen umivalnik za umivanje rok zaposlenih in pribora s toplo in mrzlo pitno vodo, ki služi osebni higieni zaposlenih in preprečevanju navzkrižne kontaminacije. Na podlagi 4. člena Pravilnika se mora dejavnost izvajati v skladu z dobro higiensko prakso.

Tožnik v pripravljalni vlogi navaja, da ima za opravljanje svoje dejavnosti zagotovljeno oskrbo s toplo in hladno vodo, kot to nalaga prvi odstavek 8. člena Pravilnika. Zagotovljeno ima oskrbo s toplo in hladno vodo ne le na lokaciji izvajanja dejavnosti, ampak tudi v prostoru, kjer dejansko izvaja dejavnost masaže in depilacije, torej v salonu, saj so prostori med seboj pregrajeni le s predelnimi stenami. Napačen je zaključek tožene stranke, da bi tožnik s tem, ko naj ne bi imel v prostoru za depilacijo in masažo umivalnika s toplo in hladno pitno vodo, s prijemom kljuke z roko kontaminiral ostale prostore. Te navedbe so zavajujoče in neresnične. Prostor kozmetičnega salona je pregrajen le s predelnimi stenami in ima za opravljanje dejavnosti zagotovljeno oskrbo s toplo in hladno pitno vodo, kot to nalaga 8. člen Pravilnika.

Tožba ni utemeljena.

Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se strinja z razlogi iz obrazložitev odločb prvostopenjskega in pritožbenega organa strinja in jih posebej ne navaja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju: ZUS-1), glede tožbenih ugovorov pa dodaja: V predmetni zadevi je med strankama sporno ali je prvostopenjski organ z izpodbijano odločbo pravilno in zakonito tožniku naložil, da mora v kozmetičnem salonu na … zagotoviti oskrbo s toplo in hladno pitno vodo. Tožniku očita, da nima v prostoru, kjer opravlja dejavnost masaže in depilacije, zagotovljene oskrbe s toplo in hladno vodo (umivalnika za umivanje rok in opreme), kar je v nasprotju z določbo prvega odstavka 8. člena Pravilnika, ki določa, da mora nosilec dejavnosti za opravljanje dejavnosti zagotoviti oskrbo s toplo in hladno pitno vodo.

Pravilnik določa minimalne sanitarno - zdravstvene pogoje, ki morajo biti izpolnjeni zaradi zavarovanja zdravja ljudi pri izvajanju dejavnosti higienske nege, ki se nanaša na dejavnost salonov za masažo in na vse druge postopke, ki se izvajajo v salonih za nego telesa. Na podlagi 2. člena Pravilnika morajo nosilci dejavnosti higienske nege pri načrtovanju in opravljanju dejavnosti zagotavljati minimalne sanitarne zdravstvene pogoje ter uporabo zdravju in okolju neškodljivih tehnologij, da zagotovijo najvišjo možno stopnjo varovanja zdravja uporabnikov, storitev higienske nege. V skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika morajo prostori ustrezati minimalnim zdravstveno, higiensko in tehničnim pogojem glede na vrsto dejavnosti, ki se v njih opravlja. V skladu z določbo prvega odstavka 8. člena Pravilnika pa mora nosilec dejavnosti za opravljanje dejavnosti zagotoviti oskrbo s toplo in hladno pitno vodo. Tožnik je že v upravnem postopku, kot tudi v tožbi navajal, da dejansko le v enem od treh prostorov, ki se nahaja v kozmetičnem salonu nima nameščene oskrbe s toplo in hladno pitno vodo, ima pa jo v kozmetičnem salonu, ki se nahaja na naslovu …. Iz navedenega, kot to pravilno ugotavlja tudi pritožbeni organ, med strankama ni sporno dejstvo, da tožnik v prostoru, kjer opravlja dejavnost masaža in nege nima zagotovljene oskrbe s toplo in hladno pitno vodo.

Neutemeljen je ugovor tožnika, da izpolnjuje vse pogoje predpisane s Pravilnikom s tem, da je topla in hladna pitna voda zagotovljena v dveh od treh prostorov v kozmetičnem salonu, v prostoru, kjer se izvaja masaža in depilacija pa je zagotovljena iz ostalih dveh prostorov, saj so prostori med seboj povezani z vrati. Na podlagi prvega odstavka 8. člena Pravilnika mora nosilec dejavnosti zagotoviti oskrbo s toplo in hladno pitno vodo. Vendar pa tudi po presoji sodišča to ne pomeni, da je potrebno zagotoviti oskrbo s toplo in hladno vodo samo na lokaciji izvajanja dejavnosti (v danem primeru …), temveč tudi konkretno v prostoru, kjer se dejansko izvaja dejavnost masaže in depilacije. Navedeno izhaja prvenstveno iz namena Pravilnika, kakor tudi namena citirane določbe Pravilnika. Pri opravljanju dejavnosti v vseh prostorih kozmetičnega salona je tudi po mnenju sodišča potrebno zagotoviti najvišjo možno stopnjo varovanja zdravja uporabnikov storitev higienske nege, kar pa ni zagotovljeno v primeru prehajanja oseb iz prostora v prostor. Na podlagi 4. člena Pravilnika se mora dejavnost izvajati v skladu z dobro higiensko prakso. Ta pa obsega: zagotavljanje higiensko - tehničnih pogojev vzdrževanja opreme in pribora, čiščenje, razkuževanje, usposabljanje osebja in ravnanja z odpadki. Na podlagi 7. člena Pravilnika pa mora biti razporeditev, izvedba in opremljenost delovnih in pomožnih prostorov takšna, da omogoča učinkovito čiščenje in razkuževanje ter preprečevanje navzkrižno kontaminacijo med posameznimi postopku. Glede na navedeno odločitev ne vpliva navedba tožnika, da ima vsak prostor tudi losijon za razkuževanje rok, ki ga uporabljajo v zdravstvu.

Po presoji sodišča iz točke 1 izreka izpodbijane odločbe jasno izhaja, da mora tožnik v kozmetičnem salonu na … zagotoviti oskrbo s toplo in hladno pitno vodo, torej v vseh prostorih, kjer izvaja dejavnosti. Navedeno pa velja tudi za prostor, kjer tožnik dejansko izvaja dejavnost masaže in depilacije. Glede na čim večjo stopnjo varovanja zdravja uporabnikov storitev tožnika, je tudi po presoji sodišča v delovnem prostoru, kjer tožnik izvaja masažo in depilacijo, potrebno namestiti umivalnik s toplo in hladno pitno vodo za osebno higijeno zaposlenih in strank (umivanje rok itd.). Na podlagi 1. točke prvega odstavka 15. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (v nadaljevanju: ZZDR-1) je zdravstveni inšpektor pooblaščen, da odredi ukrepe, kot je tudi ukrep, ki je naveden v točki 1 izreka izpodbijane odločbe.

Neutemeljen je rudi ugovor tožnika, da se pritožbeni organ o pritožbenih razlogih ni izjasnil. Iz obrazložitve pritožbene odločbe izhaja tako ugotovljeno dejansko stanje v zadevi, kot tudi pravna podlaga za izrečen ukrep. Pritožbeni organ pa se je tudi opredelil do vseh ugovorov tožnika. Po presoji sodišča sta obe odločbi ustrezno obrazloženi in imata vse elemente, ki jih določa 214. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP).

Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Sodišče je odločalo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1. Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. členu ZUS-1, po katerem vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.