Jedro

Pravica v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze se nanaša le na dejstva in dokaze, ki so v času, ko je sodišče prve stopnje o zadevi odločilo, že obstajali, pa jih stranka iz upravičenih razlogov ni navajala oziroma predlagala.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 2. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se začne postopek odpusta obveznosti stečajni dolžnici (1. točka izreka) ter da se določi preizkusno obdobje štirih (4) let od začetka postopka odpusta obveznosti, tako da zadnji dan preizkusnega obdobja poteče dne 7.6.2016 (2. točka izreka).

2. Zoper 2. točko izreka navedenega sklepa je vložila dolžnica pravočasno pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču je predlagala, naj pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ustrezno spremeni tako, da ji določi krajše preizkusno obdobje ob upoštevanju okoliščine, da je dolžna preživljati svojega moža. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po določbi 4. odstavka 400. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Ur. l. RS št. 126/2007 s kasnejšimi spremembami; nadalje: ZFPPIPP) sodišče s sklepom o začetku postopka odpusta obveznosti določi preizkusno obdobje ob upoštevanju starosti stečajnega dolžnika, njegovih družinskih razmer, njegovega zdravstvenega in drugih osebnih stanj ter razlogov za insolventnost. Sodišče prve stopnje je določilo preizkusno dobo štirih let ob upoštevanju okoliščin, ki jih je v predlogu za odpust obveznosti navedla dolžnica.

5. Dolžnica v pritožbi navaja, da so se po izdaji izpodbijanega sklepa (7.6.2012) bistveno spremenile okoliščine, ki se upoštevajo pri določitvi preizkusnega obdobja. Dne 12.6.2012 je nastala njena obveznost preživljanja nezaposlenega zakonca, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen, na podlagi 50. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Po dolžničinem mnenju gre v primeru navedenih okoliščin za nova dejstva in nove dokaze, ki jih brez svoje krivde prej ni mogla navajati (dopustne pritožbene novote), zato naj jih pritožbeno sodišče upošteva pri odločitvi o pritožbi.

6. Člen 337 ZPP dopušča navajanje novih dejstev, vendar je to novost treba razumeti v subjektivnem, ne pa objektivnem pomenu. Pri pritožbenih novotah, ki so upoštevne, gre za objektivno stara dejstva, ki so nastopila do konca glavne obravnave, le da jih stranka brez svoje krivde ni mogla prej navesti. Sodišče lahko pri odločanju upošteva le tista dejstva, ki so obstajala v času odločanja. Odločitev sodišča prve stopnje je tako lahko temeljila le na dejstvih, ki so obstojala do trenutka, ko je o predlogu odločilo, saj se pravnomočnost razteza samo na tisti sklop dejstev, ki so nastala do konca glavne obravnave (v obravnavanem primeru do izdaje izpodbijanega sklepa). Kasnejših dejstev, ki so z vidika sodišča prve stopnje bodoča dejstva, zato tudi v pritožbenem postopku ni mogoče upoštevati (primerjaj J. Zobec, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, Uradni list in GV Založba, Ljubljana 2009, 3. knjiga, stran 228). Zato se pravica v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze nanaša le na dejstva in dokaze, ki so v času, ko je sodišče prve stopnje o zadevi odločilo, že obstajali, pa jih stranka iz upravičenih razlogov ni navajala oziroma predlagala. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje o predlogu odločilo 7. 6. 2012, dejstva na katera se sklicuje dolžnica pa so nastala 12.6.2012. Novih dejstev, ki jih navaja pritožnica, ob odločanju o pritožbi pritožbeno sodišče zato ne more upoštevati.

7. Po 5. odstavku 400. člena ZFPPIPP preizkusno obdobje ne sme biti krajše od dveh let in ne daljše od petih let od začetka postopka preizkusa obveznosti. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje preizkusno obdobje v izpodbijanem sklepu določilo v okviru zakonskih omejitev preizkusne dobe. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje glede na ugotovljene okoliščine pravilno presodilo, da je štiriletna preizkusna doba primerna doba, v kateri bo dolžnica lahko poravnala svoje dolgove, če pa ji to ne bo uspelo, bodo ti odpuščeni. Eden od namenov instituta odpusta dolga je sicer tudi vrnitev prezadolženih oseb v premoženjske razmere, ki jim bodo omogočale normalno življenje, vendar šele po tem, če jim kljub njihovi aktivni angažiranosti v preizkusnem obdobju ni uspelo poplačati upnikov (primerjaj: III Cpg 1506/2010).

8. Ker uveljavljeni pritožbeni razlog ni podan, pritožbeno sodišče pa tudi ni zasledilo drugih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP) je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo 2. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).