Jedro

V zahtevi za varstvo zakonitosti razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče uveljaviti glede na izrecno določbo 2. odstavka 420. člena ZKP.

Izrek

Zahteva zagovornika obsojenega N.A. za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obsojeni N.A. je dolžan plačati kot stroške, nastale v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom, povprečnino v znesku 400.000 SIT.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani sta bila obsojeni M.S. in obsojeni N.A. spoznana za kriva kaznivega dejanja izsiljevanja po 1. in 3. odstavku 218. člena KZ, obsojeni M.S. pa še enega kaznivega dejanja izsiljevanja po 1. odstavku 218. člena KZ. Obsojenemu N.A. je bila izrečena pogojna obsodba z določeno kaznijo enega leta zapora in preizkusno dobo treh let. Višje sodišče v Ljubljani je z v uvodoma navedeno sodbo pritožbi zagovornikov obs. M.S. in obsojenega N.A. zavrnilo kot neutemeljeni in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zagovornik obs. N.A. je dne 16.9.2005 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. Zahtevo je vložil zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 1. odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) ter zaradi drugih kršitev določb kazenskega postopka. V opisu kaznivega dejanja so trije očitki, ki po mnenju zagovornika niso bili izkazani v kazenskem postopku, zato naj bi bila podana kršitev 355. člena ZKP. Izrek sodbe temelji zgolj na izpovedi oškodovanca in temu sodišči poklanjata vso vero, kljub temu da je oškodovanec kot priča povsem nezanesljiv in neverodostojen. Po mnenju zagovornika izsiljevanje v smeri kaznivega dejanja, kot ga kvalificira obtožba in nato sodba, ni podano. Ni jasno, na kakšen način si je obsojeni A. skupaj z obsojenim S. pridobil protipravno premoženjsko korist. Znaki kaznivega dejanja izsiljevanja v izreku sodbe po mnenju zagovornika niso podani, zato je napačno uporabljen kazenski zakon. Predlagal je, da Vrhovno sodišče razveljavi sodbi sodišča prve in druge stopnje ter obsojenega A. oprosti obtožbe. Podrejeno predlaga, da se obsojenca oprosti plačila povprečnine v zvezi z odločanjem o izrednem pravnem sredstvu.

Vrhovni državni tožilec A.F. je v odgovoru na zahtevo z dne 9.3.2006 menil, da zagovornik v zahtevi uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

V zahtevi za varstvo zakonitosti zagovornik obs. A. tako kot v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje uveljavlja, da obsojencu kaznivo dejanje ni dokazano in da sodišče ne bi smelo slediti izpovedbi oškodovanca. S tem in z nadaljnjimi navedbami glede dejanskega stanja, ko zagovornik predstavlja drugačen prikaz dogodkov uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. V zahtevi za varstvo zakonitosti takšnega razloga ni mogoče uveljaviti glede na izrecno določbo 2. odstavka 420. člena ZKP.

Zagovornik v zahtevi uveljavlja tudi kršitev 355. člena ZKP, vendar ne pojasni, kaj naj bi sodišče v obsodilni sodbi uporabilo, kar ne bi bilo kot dokaz izvedeno na glavni obravnavi.

Prav tako ostaja le na ravni trditve ocena zagovornika obs. A., da opis dejanja v prvostopenjski sodbi (kaznivo dejanje pod tč. 1 izreka sodbe) ne vsebuje vseh znakov kaznivega dejanja po 1. in 3. odstavku 218. člena KZ. V opisu dejanja so namreč opisani vsi zakonski znaki navedenega kaznivega dejanja.

Vrhovno sodišče je ugotovilo, da niso podane kršitve zakona, ki jih uveljavlja zagovornik obsojenega N.A., poleg tega pa je zahteva vložena zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V skladu z določbo 425. člena ZKP je zahtevo zato kot neutemeljeno zavrnilo.

Izrek o stroških, nastalih v postopku v s tem izrednim pravnim sredstvom, temelji na določilu 98.a člena v zvezi s 1. odstavkom 95. člena ZKP, pri čemer je povprečnina odmerjena v skladu z določilom 3. odstavka 92. člena ZKP. Sodišče se je pri tem oprlo na podatke, ki glede obsojenega N.A. izhajajo iz prvostopenjske sodbe in sicer glede obsojenčevih premoženjskih razmer in njegove pridobitne sposobnosti. Iz tega razloga ni moglo upoštevati predloga obsojenčevega zagovornika, da se oprosti stroškov v zvezi z vloženim izrednim pravnim sredstvom.