Jedro

Tudi ko gre za odločanje o obveznosti vračila BPP na podlagi 49. člena ZBPP, je predpisan ugotovitveni in ne skrajšani ugotovitveni postopek, v katerem se ne zahteva udeležba stranke pred izdajo odločbe. Čim pa je tako, bi morala biti tožniku dana možnost, da sodeluje v postopku ter na ta način uveljavi in zavaruje svoje pravice in pravne koristi.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Podpredsednice Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 329/2006 z dne 19. 9. 2013 se odpravi ter se zadeva vrne pristojnemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Pristojni organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) je z izpodbijano odločbo v I. točki izreka ugotovil, da je bila tožniku z odločbo istega organa št. Bpp 329/2006 z dne 7. 3. 2006 neupravičeno dodeljena BPP ter mu pod grožnjo izvršbe (iz IV. točke izreka) v II. in III. točki izreka naložil, da vrne neupravičeno prejeto BPP v znesku 1.096,57 EUR v roku 15 dni na transakcijski račun sodišča. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe sledi, da je bila tožniku z zgoraj navedeno odločbo dodeljena izredna BPP za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščema I. in II. stopnje v pravdni zadevi zaradi plačila odškodnine ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Tožnik je bil pri tem opozorjen, da mora pogoje za BPP izpolnjevati ves čas, za katerega mu je odobrena, ter da se skladno z 12. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) njegov finančni položaj ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke ter glede na dohodke in prejemke, ki jih ima njegova družina. Ker je pristojni organ za BPP na podlagi poizvedb ugotovil, da tožnik nima vzdrževanih družinskih članov, ga je skladno z drugim odstavkom 23. člena ZBPP štel za samsko osebo.

Ker se je postopek za dodelitev BPP začel v času veljavnosti prejšnjega ZBPP (Uradni list RS, št. 48/2001, 96/2004) se v tem primeru za ugotavljanje upravičenosti do BPP uporabljajo določbe takratnega zakona. Ta je v prvem odstavku 49. člena določal, da v primeru, če upravičenec do BPP ne uspe v postopku, ni dolžan povrniti stroškov iz naslova BPP, razen če se njegovo finančno oziroma premoženjsko stanje v enem letu po pravnomočnosti odločbe, s katero je bil postopek, za katerega je bila odobrena BPP, končan, tako spremeni, da bi zmogel delno ali v celoti povrniti stroške brez obresti, ki so bili izplačani iz naslova BPP. Postopek, za katerega se je odobrila BPP, se je končal s sklepom Okrožnega sodišča v Kranju I P 109/2007 z dne 18. 9. 2008, ki je postal pravnomočen 8. 10. 2008. Pristojni organ je zato pri ugotavljanju upravičenosti do BPP preverjal obdobje od 9. 10. 2008 do 9. 10. 2009 ter pri tem pridobil potrdilo o plači tožnika pri družbi A. d.o.o. Iz potrdila izhaja, da je tožnik v navedenem obdobju prejel neto plačo v skupnem znesku 7.015,65 EUR in je tako povprečni mesečni dohodek znašal 539,66 EUR, kar je več kot znaša premoženjski cenzus, ki je določen v 13. členu ZBPP, to je minimalna plača, ki je v zadevnem obdobju znašala 429,58 EUR oziroma 434,97 EUR. Na tej podlagi pristojni organ ugotavlja, da tožnik ni upravičen do BPP, oziroma da mu je bila BPP dodeljena neupravičeno, ter da se zato uporabijo določbe ZBPP o neupravičeno prejeti BPP, po katerih je tožnik dolžan vrniti BPP in plačati vse stroške, ki jih je bil oproščen po izdani odločbi.

Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in smiselno predlaga njeno odpravo. Navaja, da mu je bila v zadevi že enkrat odobrena BPP. Zanika, da bi dajal napačne podatke, kot se omenja v odločbi. Znesek 7.015,65 EUR, ki ga upošteva sodišče, ni pravilen, saj gre za bruto znesek, medtem ko je dobil dejansko izplačanih preko tekočega računa 5.029,92 EUR. Enako napako je pristojni organ za BPP že naredil v zadevi Bpp 2904/2011 in je moral tožniku kasneje na podlagi sodbe naslovnega sodišča izdati novo pozitivno odločbo. Zato naj sodišče vpogleda to zadevo. Dodaja še, da je bil šest let prijavljen pri CSD, tri leta v stečaju in da je zadnja štiri leta pretežno na bolniški. Je invalid III. kategorije, na koncu leta pa gre na zahtevno operacijo srca, tako da ne ve, kako je sodišče lahko štelo njegovo finančno stanje za solidno. Zato je treba ponovno preveriti izpodbijano odločitev in pri tem upoštevati tožbene navedbe.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba je utemeljena, vendar iz drugih razlogov, kot se navajajo v tožbi.

Po četrtem odstavku 49. člena veljavnega ZBPP in ZBPP, ki je veljal v času izdaje odločbe o odobritvi BPP, ravna v primeru, če se ugotovi, da so nastopile okoliščine iz prvega odstavka tega člena, pristojni organ za BPP po določbah tega zakona o spremembi okoliščin in neupravičeno prejeti pravni pomoči in torej po določbah od 41. do 43. člena istega zakona. Po teh določbah, konkretno po določbah 42. člena ZBPP, se postopek ugotavljanja upravičenosti do BPP začne po uradni dolžnosti, izdaja odločbe v zadevi pa predlaga po izvedenem ugotovitvenem postopku. Tudi ko gre za odločanje o obveznosti vračila BPP na podlagi 49. člena ZBPP, je torej predpisan ugotovitveni in ne skrajšani ugotovitveni postopek, v katerem se ne zahteva udeležba stranke pred izdajo odločbe. Čim pa je tako, bi morala biti tožniku dana možnost, da sodeluje v postopku ter na ta način uveljavi in zavaruje svoje pravice in pravne koristi. V konkretnem primeru tožniku ta možnost po podatkih spisov ni bila dana, kar pomeni, da je podana kršitev pravil postopka. Kršitev pa je po presoji sodišča bistvena, saj bi tožnik z navedbo okoliščin, ki jih navaja in izkazuje v tožbi, ter ob upoštevanju določb 43. člena ZBPP, ki omogočajo dogovor o načinu vračila, in določb 22. člena ZBPP, ki omogočajo, da se pri presoji finančnega položaja prosilca poleg višine dohodkov upoštevajo še druge okoliščine konkretnega primera, lahko dosegel drugačno odločitev.

V zvezi s tožbenimi ugovori sodišče le še dodaja, da je znesek 7.015,65 EUR, ki ga je pristojni organ upošteval pri izračunu povprečnega mesečnega (neto) dohodka tožnika v zadevnem obdobju (od 9. 10. 2008 do 9. 10. 2009) pravilen in skladen s podatki, ki so v spisih. Tožnik je v zmoti, ko meni, da je pri izračunu treba upoštevati zneske, ki jih je dobil izplačane preko tekočega računa. Bistveno je, da gre za neto znesek po določbah ZBPP, kar pomeni, da se od bruto zneska plače lahko odštejejo le davek in obvezni prispevki, medtem ko se ostale obremenitve (kot npr. administrativne prepovedi), razen plačila preživnine, pri ugotavljanju neto zneska plače ne upoštevajo.

Sodišče zato tožbeni ugovor zavrača kot neutemeljen in neskladen s podatki spisov. Ker pa obenem ugotavlja, da je prišlo do bistvene kršitve pravil postopka, ki narekuje odpravo odločbe, se tožbi ugodi in izpodbijana odločba na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravi ter zadeva vrne pristojnemu organu, da ponovno odloči. Glede uporabe zakona sicer sodišče sodi, da je potrebno, ker ZBPP/2008 prehodnih določb v tem pogledu ne vsebuje, v skladu z načelom zakonitosti iz 2. člena ZUP pri odločanju o vračilu BPP uporabiti zakon, ki velja v času odločanja, in ne zakon, ki je veljal ob odobritvi. Ker pa je ZBPP/2004, ki ga je uporabil pristojni organ v konkretnem primeru, za tožnika ugodnejši, in ker naj bi tožnik zaradi uporabe pravnega sredstva (tožbe) ne prišel v slabši položaj od tistega, ki ga je imel v upravnem postopku, je po presoji sodišča pravilno, da se isti zakon kot v prvem uporabi tudi v ponovljenem postopku.

Sodišče je odločilo brez glavne obravnave na podlagi 1. alinee drugega odstavka 59. člena ZUS-1, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi.