Jedro

Po določilu tretjega odstavka 144. člena ZPPSL napoti stečajni senat na pravdo stečajnega dolžnika ali drugega upnika, ki je prerekal terjatev, o kateri že obstoja izvršilni naslov. Če ima tožeča stranka v rokah izvršilni naslov - torej pravnomočno sodno odločbo o prerekani terjatvi in je pomotoma napotena na pravdo, se bo sodišče prve stopnje ukvarjalo samo z tistimi vprašanji, ki se nanašajo na prenehanje judikatne terjatve (npr. zaradi izpolnitve), ali morebitno zastaranje te terjatve (8. in 11. točka 50. člena ZIP), zaradi vložitve morebitnih izrednih pravnih sredstev in drugih razlogov.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje opr.št. I Pg 496/96 z dne 19.8.1997 razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo na ugotovitev obstoja prerekane terjatve z obrazložitvijo, da tožeča stranka za vložitev ugotovitvene tožbe nima pravnega interesa. Za svojo terjatev namreč že ima pravnomočen sklep o izvršbi - izvršilni naslov - zato, po določilu tretjega odstavka 144. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l. RS 67/93) - ZPPSL, ne bi smela biti napotena na pravdo.

Tožeča stranka se je zoper prvostopni sklep pravočasno pritožila z navedbo, da je pravni interes za vložitev tožbe izkazala s sklepom o napotitvi na pravdo opr.št. St 39/95, z dne 6.9.1996, zato sodišče bremena napačne odločitve stečajnega senata ne more prevaliti na tožečo stranko.

Pritožba je utemeljena.

Po določilu tretjega odstavka 144. člena ZPPSL napoti stečajni senat na pravdo stečajnega dolžnika ali drugega upnika, ki je prerekal terjatev, o kateri že obstoja izvršilni naslov. Zato je bil sklep stečajnega senata, s katerim je bila tožeča stranka, ki je imela izvršilni naslov, napotena na pravdo, napačen. Sklep o napotitvi na pravdo za ugotovitev prerekane upniške terjatve je bilo mogoče izpodbijati le v pritožbenem roku, po pravnomočnosti tega sklepa pa je vprašanje pravnega interesa za vložitev ugotovitvene tožbe pravnomočno rešeno. O tem vprašanju pravdno sodišče ne more ponovno odločati, ker je o njem odločeno po posebnih predpisih - II.odst. 187. člena ZPP.

Pač pa je dejstvo, da ima tožeča stranka v rokah izvršilni naslov - torej pravnomočno sodno odločbo o prerekani terjatvi, pomembna za potek pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje. Le-to se bo ukvarjalo samo z tistimi vprašanji, ki se nanašajo na prenehanje judikatne terjatve (npr. zaradi izpolnitve), ali morebitno zastaranje te terjatve (8. in 11. točka 50. člena ZIP), zaradi vložitve morebitnih izrednih pravnih sredstev in drugih razlogov (glej sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 614/92, z dne 23.4.1993). Na naroku za preizkus upniških terjatev je dovoljeno prerekati tudi terjatev, za katero ima stečajni upnik izvršilni naslov. V sledečem pravdnem postopku pa se lahko ugotavlja obstoj oziroma neobstoj te terjatve le iz razlogov 50. člena zakona o izvršilnem postopku.

Zato je bilo potrebno pritožbi ugoditi in sklep sodišča prve stopnje razveljaviti. Pritožnik pritožbenih stroškov ni zaznamoval.