Jedro

Glede zavarovane terjatve, ki je bila pred sodiščem prve stopnje ugotovljena v višini 2.189.365,29 EUR s pripadki, tožena stranka ni navedla nobenih dejstev, s katerimi bi izpodbijala višino terjatve, prav tako pa tudi ni uspela izpodbiti trditev tožeče stranke, da je prodaja s hipoteko zavarovanih nepremičnin, ki so predmet spora, nujna za poplačilo terjatve tožeče stranke. Tožena stranka je namreč trdila, da je hipotekarna tožba preuranjena, vendar ni izkazala, da obstoji še kakšno drugo vrednejše premoženje, na katerem ima tožeča stranka vpisano hipoteko in iz prodaje katerega bi se lahko poplačal še preostali del neplačane terjatve.

Izrek

I. Pritožbi zoper II. in IV. točko izreka izpodbijane sodbe se ugodi in se v izpodbijanem delu sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, a) da je tožena stranka D. d. o. o. dolžna dopustiti prodajo sledečih nepremičnin: ID znak: parcela 000-9/5, ID znak: del stavbe 000-2-1, ID znak: del stavbe 000-2-2, ID znak: del stavbe 000-2-3, ID znak: del stavbe 000-2-4, ID znak: del stavbe 000-2-5, ID znak: del stavbe 000-1-1, ID znak: del stavbe 000-1-2, ID znak: del stavbe 000-1-3, ID znak: del stavbe 000-1-4, ID znak: del stavbe 000-1-5, ID znak: del stavbe 000-1-6, ID znak: del stavbe 000-1-7, ID znak: del stavbe 000-1-8, ID znak: del stavbe 000-1-9, ID znak: del stavbe 000-1-10, ID znak: del stavbe 000-1-11, ID znak: del stavbe 000-1-12, ID znak: del stavbe 000-1-13, ID znak: del stavbe 000-1-14, ID znak: del stavbe 000-1-15, ID znak: del stavbe 000-1-16, ID znak: del stavbe 000-1-17, ID znak: del stavbe 000-1-18, ID znak: del stavbe 000-1-19, ID znak: del stavbe 000-1-20, ID znak: del stavbe 000-1-21, ID znak: del stavbe 000-1-22, ID znak: del stavbe 000-1-23, ID znak: del stavbe 000-1-25, ID znak: del stavbe 000-1-28, ID znak: del stavbe 000-1-29, ID znak: del stavbe 000-1-30, ID znak: del stavbe 000-1-31, ID znak: del stavbe 000-1-32, ID znak: del stavbe 000-1-33, ID znak: del stavbe 000-1-34, ID znak: del stavbe 000-1-35, ID znak: del stavbe 000-1-36, ID znak: del stavbe 000-1-37, ID znak: del stavbe 000-1-38, ID znak: del stavbe 000-1-39, ID znak: del stavbe 000-1-40, ID znak: del stavbe 000-1-41, ID znak: del stavbe 000-1-42, ID znak: del stavbe 000-1-43, ID znak: del stavbe 000-1-44, ID znak: del stavbe 000-1-45, ID znak: del stavbe 000-1-46, ID znak: del stavbe 000-1-47, ID znak: del stavbe 000-1-48, ID znak: del stavbe 000-1-49, ID znak: del stavbe 000-1-50, ID znak: del stavbe 000-1-51, ID znak: del stavbe 000-1-55, ID znak: del stavbe 000-1-56, ID znak: del stavbe 000-1-58, ID znak: del stavbe 000-1-59, ID znak: del stavbe 000-1-60, ID znak: del stavbe 000-1-61, ID znak: del stavbe 000-1-68, ID znak: del stavbe 000-1-69, ID znak: del stavbe 000-1-70 in ID znak: del stavbe 000-1-71, v izvršilnem postopku in poplačilo zavarovane terjatve tožeče stranke v višini 2.189.365,29 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 8. 2018 dalje do plačila, s pravdnimi stroški tega postopka ter izvršilnimi stroški, iz dobljenih sredstev v vrstnem redu vknjižene hipoteke z ID pravice: 000, vendar v tem vrstnem redu največ do višine 12.000.000,00 EUR; b) da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške prvostopenjskega in pritožbenega postopka v višini 48.356,88 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citirano sodbo in sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo zahtevku po nasprotni tožbi tako, da je ugotovilo, da je neveljavna vknjižba maksimalne hipoteke do višine 12.000,000,00 EUR z ID pravice 000, ki je vpisana na podlagi notarskega zapisa sporazuma SV 1293/2012 v korist imetnika Družba za upravljanje terjatev d. d. Ljubljana pri nepremičninah ID znak 000-1-1, ID znak 000-1-2, ID znak 000-1-3, ID znak 000-1-4, ID znak 000-1-5, ID znak 000-1-6, ID znak 000-1-7, ID znak 000-1-8, ID znak 000-1-9, ID znak 000-1-10, ID znak 000-1-11, ID znak 000-1-12, ID znak 000-1-13, ID znak 000-1-14, ID znak 000-1-15, ID znak 000-1-16, znak 000-1-17, ID znak 000-1-18, ID znak 000-1-19, ID znak 000-1-20, ID znak 000-1-21, ID znak 000-1-22, ID znak 000-1-23, ID znak 000-1-25, ID znak 000-1-28, ID znak 000-1-29, ID znak 000-1-30, ID znak 000-1-31, ID znak 000-1-32, ID znak 000-1-33, ID znak 000-1-34, ID znak 000-1-35, ID znak 000-1-36, ID znak 000-1-37, ID znak 000-1-38, ID znak 000-1-39, ID znak 000-1-40, ID znak 000-1-41, ID znak 000-1-42, ID znak 000-1-43, ID znak 000-1-44, ID znak 000-1-45, ID znak 000-1-46, ID znak 000-1-47, ID znak 000-1-48, ID znak 000-1-49, ID znak 000-1-50, ID znak 000-1-51, ID znak 000-1-55, ID znak 000-1-56, ID znak 000-1-58, ID znak 000-1-59, ID znak 000-1-60, ID znak 000-1-61, ID znak 000-1-68, ID znak 000-1-69, ID znak 000-1-70, ID znak 000-1-71, ID znak 000-9/5-0, ID znak 000-2-1, ID znak 000-2-2, ID znak 000-2-3, ID znak 000-2-4 in ID znak 000-2-5, ki je bila dovoljena s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani Dn 226931/2012 z dne 16.10.2012, zato se izbriše in se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje (I. točka izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek po hipotekarni tožbi, da je tožena stranka D. d. o. o. dolžna dopustiti prodajo sledečih nepremičnin: ID znak: parcela 000-9/5, ID znak: del stavbe 000-2-1, ID znak: del stavbe 000-2-2, ID znak: del stavbe 000-2-3, ID znak: del stavbe 000-2-4, ID znak: del stavbe 000-2-5, ID znak: del stavbe 000-1-1, ID znak: del stavbe 000-1-2, ID znak: del stavbe 000-1-3, ID znak: del stavbe 000-1-4, ID znak: del stavbe 000-1-5, ID znak: del stavbe 000-1-6, ID znak: del stavbe 000-1-7, ID znak: del stavbe 000-1-8, ID znak: del stavbe 000-1-9, ID znak: del stavbe 000-1-10, ID znak: del stavbe 000-1-11, ID znak: del stavbe 000-1-12, ID znak: del stavbe 000-1-13, ID znak: del stavbe 000-1-14, ID znak: del stavbe 000-1-15, ID znak: del stavbe 000-1-16, ID znak: del stavbe 000-1-17, ID znak: del stavbe 000-1-18, ID znak: del stavbe 000-1-19, ID znak: del stavbe 000-1-20, ID znak: del stavbe 000-1-21, ID znak: del stavbe 000-1-22, ID znak: del stavbe 000-1-23, ID znak: del stavbe 000-1-25, ID znak: del stavbe 000-1-28, ID znak: del stavbe 000-1-29, ID znak: del stavbe 000-1-30, ID znak: del stavbe 000-1-31, ID znak: del stavbe 000-1-32, ID znak: del stavbe 000-1-33, ID znak: del stavbe 000-1-34, ID znak: del stavbe 000-1-35, ID znak: del stavbe 000-1-36, ID znak: del stavbe 000-1-37, ID znak: del stavbe 000-1-38, ID znak: del stavbe 000-1-39, ID znak: del stavbe 000-1-40, ID znak: del stavbe 000-1-41, ID znak: del stavbe 000-1-42, ID znak: del stavbe 000-1-43, ID znak: del stavbe 000-1-44, ID znak: del stavbe 000-1-45, ID znak: del stavbe 000-1-46, ID znak: del stavbe 000-1-47, ID znak: del stavbe 000-1-48, ID znak: del stavbe 000-1-49, ID znak: del stavbe 000-1-50, ID znak: del stavbe 000-1-51, ID znak: del stavbe 000-1-55, ID znak: del stavbe 000-1-56, ID znak: del stavbe 000-1-58, ID znak: del stavbe 000-1-59, ID znak: del stavbe 000-1-60, ID znak: del stavbe 000-1-61, ID znak: del stavbe 000-1-68, ID znak: del stavbe 000-1-69, ID znak: del stavbe 000-1-70 in ID znak: del stavbe 000-1-71, v izvršilnem postopku in poplačilo zavarovane terjatve tožeče stranke v višini 2.189.365,29 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 8. 2018 dalje do plačila, s pravdnimi stroški tega postopka ter izvršilnimi stroški, iz dobljenih sredstev v vrstnem redu vknjižene hipoteke z ID pravice: 000, vendar v tem vrstnem redu največ do višine 12.000.000,00 EUR (II. točka izreka). Zaradi delnega umika tožbe glede poplačila zavarovane terjatve v višini 957.868,72 EUR in zakonskih zamudnih obresti od zneska 3.147.234,01 EUR od vložitve tožbe do vključno 16. 8. 2018, je postopek v tem delu s sklepom ustavilo (III. točka izreka). Tožeči stranki (toženi po nasprotni tožbi) je še naložilo plačilo pravdnih stroškov nasprotne stranke v višini 16.914,25 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).

2. Tožeča stranka (tožena po nasprotni tožbi) se je zoper sodbo pravočasno pritožila. Navedla je, da jo izpodbija v I., II. in IV. točki izreka iz vseh razlogov iz prvega odstavka 338. člena ZPP in višjemu sodišču predlagala, da ji ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da zavrne tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi, ugodi pa tožbenemu zahtevku tožeče stranke z ustrezno stroškovno posledico, podredno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožena stranka (tožeča po nasprotni tožbi) je na pritožbo odgovorila, da ni utemeljena in je višjemu sodišču predlagala, da jo zato v celoti zavrne in izpodbijano sodbo potrdi, nasprotni stranki pa naloži še plačilo stroškov pritožbenega postopka. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Višje sodišče v Ljubljani je pritožbo obravnavalo na seji 6. maja 2020. O pritožbi zoper sodbo po nasprotni tožbi je izdalo delno sodbo, s katero je pritožbi ugodilo in tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi zavrnilo. Glede pritožbe zoper preostali izpodbijani del pa je senat sklenil, da se opravi pritožbena obravnava ter za izvedbo obravnave in odločitev pooblastil sodnico poročevalko, ki je opravila pritožbeno obravnavo v navzočnosti obeh pravdnih strank 6. julija 2020. 5. Pritožba zoper II. točko izreka sodbe je utemeljena.

6. Hipotekarni upnik ima v skladu z določbo prvega odstavka 153. člena SPZ pravico s tožbo zahtevati, da se zastavljena nepremičnina proda (hipotekarna tožba). Zahtevek na podlagi hipotekarne tožbe je sodišče prve stopnje zavrnilo na podlagi odločitve, da se vknjižba hipoteke izbriše in vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje. Ker pa je navedena odločitev z delno sodbo z dne 6. maja 2020 spremenjena, je posledično materialnopravno tudi zmotna odločitev sodišča prve stopnje, da je neutemeljen zahtevek tožeče stranke po hipotekarni tožbi.

7. V pritožbenem postopku je pritožbeno sodišče zaradi obravnave vseh ostalih ugovorov tožene stranke proti prodaji razpisalo pritožbeno obravnavo, na kateri je tožena stranka vztrajala pri ugovorih, ki jih je podala že v prvostopnem postopku.

8. Glede zavarovane terjatve, ki je bila pred sodiščem prve stopnje ugotovljena v višini 2.189.365,29 EUR s pripadki, tožena stranka ni navedla nobenih dejstev, s katerimi bi izpodbijala višino terjatve, prav tako pa tudi ni uspela izpodbiti trditev tožeče stranke, da je prodaja s hipoteko zavarovanih nepremičnin, ki so predmet spora, nujna za poplačilo terjatve tožeče stranke. Tožena stranka je namreč trdila, da je hipotekarna tožba preuranjena, vendar ni izkazala, da obstoji še kakšno drugo vrednejše premoženje, na katerem ima tožeča stranka vpisano hipoteko in iz prodaje katerega bi se lahko poplačal še preostali del neplačane terjatve. Zato v tem delu ugovor ni utemeljen.

9. Med postopkom na prvi stopnji je tožena stranka ugovarjala prodaji nekaterih označenih nepremičnin, nakar je tožeča stranka s pripravljalno vlogo z dne 16. 5. 2019 uskladila tožbeni zahtevek upoštevaje nov sistem enoličnih identifikacijskih znakov nepremičnin, po katerem je odločilo tudi sodišče prve stopnje (ki je sicer iz drugih razlogov tožbeni zahtevek zavrnilo). Tožena stranka v nadaljnjem postopku ni podala nobenih trditev, da kakšna izmed nepremičnin ni v njeni lasti ali da ne more biti predmet prodaje. Glede na navedeno pritožbeno sodišče ocenjuje, da oznaka zastavljenih nepremičnin, ki so predmet tega spora, med pravdnima strankama ni sporna in da posebna presoja označenih nepremičnin ni potrebna.

10. Na podlagi dejstev, ki sta jih navedli obe pravdni stranki in ki so pomembna za odločitev o hipotekarni tožbi, je pritožbeno sodišče zaključilo, da ima tožeča stranka pravico s tožbo zahtevati, da se zaradi plačila njene terjatve v višini 2.189.365,29 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 8. 2018 dalje do plačila, s pravdnimi stroški tega postopka ter izvršilnimi stroški, v tožbi navedene zastavljene nepremičnine prodajo na javni dražbi. Ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, je bilo treba pritožbi ugoditi in sodbo sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremeniti (358. člen ZPP).

11. Posledično je pritožbeno sodišče v skladu z določbo drugega odstavka 165. člena ZPP odločilo tudi o stroških vsega postopka tako, da jih je dolžna plačati tožena stranka, ki v postopku ni uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP). Pri odločanju o tem, katere stroške je dolžna tožena stranka povrniti tožeči stranki, je upoštevalo pravila iz 155. člena ZPP. Tožeči stranki je pritožbeno sodišče priznalo odmerjene sodne takse, in sicer za tožbo v višini 3.555,00 EUR, za pritožbo zoper sodbo VII Pg 1267/2016 21.375,00 EUR in za pritožbo zoper sodbo VII Pg 99/2019 6.525,00 EUR, skupaj 31.455,00 EUR. Od odvetniških stroškov ji je priznalo za sestavo tožbe 1.377 EUR, za sestavo prve pripravljalne vloge 1.377,00 EUR, za odgovor na nasprotno tožbo 826,20 EUR, za sestavo pritožbe zoper sodbo VII Pg 1267/2016 2.037,27 EUR, za sestavo pripravljalne vloge z dne 10. 5. 2019 900,00 EUR in za sestavo pritožbe zoper sodbo VII Pg 99/2019 2.250,00 EUR, skupaj 8.767,00 EUR. Za pristop odvetnika na naroke za glavno obravnavo 12. 4. 2017, 10. 4. 2019 in 3. 7. 2019 je tožeča stranka upravičena do stroškov v višini 2.700,00 EUR. Tožeča stranka je upravičena tudi do stroškov pristopa na pritožbeno obravnavo v višini 3750 točk (2.250,00 EUR). Tožeči stranki je priznalo še za materialne stroške 1% priznanih stroškov v višini 137,00 EUR in od vseh odvetniških stroškov še 22% DDV v višini 3.047,88 EUR. Vsi stroški postopka, ki jih je dolžna povrniti tožena stranka tožeči stranki, znesejo po obrazloženi odmeri 48.356,88 EUR.