Jedro

O terjatvi iz sporne posojilne pogodbe je bil sklenjen sporazum na podlagi 251. a čl. in nasl. prej veljavnega Zakona o izvršilnem postopku (v nadaljevanju ZIP). Zapisnik o takem sporazumu je po izrecni določbi 2. odst. 251. c ZIP izenačen s sodno poravnavo. Čim pa je tako, takšen sporazum, enako kot sodna poravnava, preprečuje ponovno meritorno odločanje o predmetu, o katerem je bil sklenjen (308. čl. ZPP).

Izrek

1) Pritožbi proti sodbi se delno ugodi, sodba sodišča prve stopnje se glede odločitve iz 1. odst. I. tč. razveljavi in se tožba v tem delu zavrže. 2) Pritožba proti odločitvi iz 2. odst. I. tč. in III. tč. izreka sodbe se zavrne in se v tem delu sodba potrdi. 3) Tožena stranka sama nosi stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim delom sodbe zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka uveljavljala, naj sodišče ugotovi, da je nična pogodba o posojilu št. DP41027/02, sklenjena med posojilodajalcem R. d.d. Ljubljana in posojilojemalcem M. p.o. Bohinjsko jezero dne 25.11.1994. Prav tako je zavrnilo dajatveni tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka od tožene uveljavljala plačilo odškodnine v pavšalnem znesku 2.000.000,00 SIT za nematerialno in materialno škodo, ki naj bi jo preptrpela zaradi ravnanja tožene stranke. Proti temu delu sodbe sodišča prve stopnje je vložila tožeča stranka pravočasno pritožbo iz "vseh" pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču je predlagala, naj izpodbijano sodbo spremeni njej v prid, ali pa naj jo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj jo zavrne in izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje potrdi. Pritožba je deloma utemeljena. Pritožbeno sodišče je v okviru uradoma upoštevnih absolutnih bistvenih kršitev postopka ugotovilo, da je podana kršitev iz 12. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo opozorila na možnost litispendence z zadevo, ki jo obravnava Okrožno sodišče v Kranju pod opr. št. 2 Pg 219/96. Navedla je, da v tistem postopku tožeča stranka izpodbija sporazum, sklenjen pred sodiščem 24.2.1995, ki se nanaša prav na posojilno pogodbo, ki je predmet spora v obravnavanem gospodarskem sporu. Na podlagi listin, ki jih je pribavilo prvo sodišče po poizvedbah, opravljenih na zahtevo pritožbenega sodišča (2. odst. 346. čl. ZPP), in s katerimi sta bili pravdni stranki seznanjeni, se je pritožbeno sodišče prepričalo, da je bil o terjatvi iz sporne posojilne pogodbe pred Okrajnim sodiščem v Radovljici sklenjen sporazum dne ... pod opr. št. ... na podlagi 251. a čl. in nasl. prej veljavnega Zakon o izvršilnem postopku ( v nadaljevanju ZIP). To je razvidno že iz tožbenih trditev v zadevi, ki jo obravnava Okrožno sodišče v Kranju pod opr. št. .... V tej zadevi tožeča stranka sama trdi, da je bil na podlagi posojilne pogodbe št. DP 41027/02 sklenjen sporazum po 251. a čl. in nasl. ZIP-a. Ta sporazum je predmet spora v prej omenjeni zadevi Okrožnega sodišča v Kranju. Enako sledi iz izreka sklepa Okrajnega sodišča v Radovljici opr. št. ...z dne ... (l.št 95). Zapisnik o takem sporazumu je po izrecni določbi 2. odst. 251. c ZIP izenačen s sodno poravnavo. Čim pa je tako, takšen sporazum, enako kot sodna poravnava, preprečuje ponovno meritorno odločanje o predmetu, o katerem je bil sklenjen (308. čl. ZPP). Na to negativno procesno predpostavko mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (308. čl. ZPP). Ker prvo sodišče tega ni upoštevalo, temveč je meritorno presojalo o veljavnosti sporne pogodbe, je podana absolutna bistvena kršitev iz 12. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, na katero mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP). Pritožbeno sodišče je zato odločilo, kot je razvidno iz izreka sklepa. O vprašanjih, ki so sporna med pravdnima strankama v tem postopku, bi bilo moč meritorno soditi v postopku, v katerem tožeča stranka izpodbija omenjeni sporazum. Pač pa pritožba ni utemeljena v delu, v katerem izpodbija odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi dajatvenega dela tožbenega zahtevka. Pritožnik v zvezi s tem delom izpodbijane odločitve niti ne navaja pritožbenih razlogov. Tako se pritožbeni preizkus zreducira na uradoma upoštevne pritožbene razloge (2. odst. 350. čl. ZPP). In ker ti niso podani, je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbo zavrnilo in izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje potrdilo. Pritožbeno sodišče se namreč v celoti strinja s presojo sodišča prve stopnje, da odškodninski tožbeni zahtevek, s katerim tožeča stranka uveljavlja plačilo odškodnine v "pavšalnem" znesku, ne da bi sploh opredelila, kakšno škodo naj bi pretrpela zaradi ravnanja tožene stranke, ne more biti utemeljen (prim. 185. čl. ZOR). Dodati je le še, da naše pravo ne daje pravni osebi pravice do denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo (prim. 200. čl. ZOR). Uspeh tožeče stranke v postopku pred sodiščem prve stopnje se kljub uspehu v pritožbenem postopku ni spremenil. Z izpodbijano odločitvijo o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje pa se pritožbeno sodišče v celoti strinja (2. odst. 154. čl. ZPP). Odločitev o stroških pritožbenega postopka, ki jih je priglasila le tožena stranka, temelji na 1. in 2. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 155. čl. ZPP.