Jedro

Vabilo na zaslišanje dolžnika, ki je pravna oseba, se vroča zakonitemu zastopniku osebno.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1.) dolžniku izreklo denarno kazen v znesku 200,00 EUR; (2.) odgovorni osebi dolžnika T. M. izreklo denarno kazen v višini 100,00 EUR in (3.) v primeru, da denarna kazen ne bi bila plačana v roku, ki ga je določilo sodišče, odredilo izterjavo denarne kazni, povečano za 50 %, po uradni dolžnosti.

2. Dolžnik in zakoniti zastopnik sta se pravočasno pritožila.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Niso utemeljene pritožbene navedbe, ki se nanašajo na stanje obveznosti po sklepu o izvršbi, saj je sodišče izpodbijani sklep izdalo na podlagi osmega odstavka 31. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ v zvezi s 33. členom ZIZ, po katerem je sodišče upravičeno kaznovati dolžnika in njegovega zakonitega zastopnika, če dolžnik ne pride na narok za obravnavanje seznama dolžnikovega premoženja, pa je bil nanj v redu vabljen, ali če na naroku oziroma v seznamu iz prvega odstavka tega člena ne navede popolnih in resničnih podatkov o svojem premoženju. Utemeljena pa je pritožbena navedba, da vabilo na narok ni bilo pravilno vročeno. Podana je absolutno bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

5. Po določbi šestega odstavka 31. člena ZIZ sodišče razpiše narok za obravnavanje seznama dolžnikovega premoženja, na katerem zasliši dolžnika o dejstvih iz prvega odstavka tega člena. Za izvedbo naroka ZIZ nima posebnih določb, zato se za vabljenje strank in izvedbo dokaza z zaslišanjem stranke uporabljajo določbe ZPP (15. člen ZIZ). V zvezi s tem sodišče ugotavlja, da je bil dolžnik I d.o.o. vabljen z vabilom na narok po 31. členu ZIZ, ki je bil dolžniku vročen na Z. cesto x, Ljubljana, od koder se je sodno pismo vrnilo sodišču z navedbo, da dolžnik nima hišnega ali izpostavljenega predalčnika. Na isti naslov je bilo hkrati vročeno še vabilo stranki za zaslišanje na naroku. Na vabilu je kot naslovnik označen dolžnik I. d.o.o. V vabilu ni navedeno, da bi šlo za osebno vročitev zakonitemu zastopniku dolžnika, ki je pravna oseba.

6. Glede vabila na zaslišanje stranki je potrebno upoštevati določbo 261. člena ZPP, ki določa, da se vabilo na narok, na katerem se izvede dokaz z zaslišanjem strank, vroči osebno stranki oziroma osebi, ki naj se zasliši za stranko. Pravnim osebam se sicer vroča po prvem odstavku 133. člena ZPP, vendar pa to ne velja za vabilo na zaslišanje. Določba prvega odstavka 261. člena je v razmerju do 133. člena ZPP specialne narave: vabilo zakonitemu zastopniku pravne osebe je treba vselej vročiti njemu osebno1. Višje sodišče dodatno ugotavlja, da iz sodnega registra izhaja, da dolžnik že od 23. 1. 2013 dalje nima poslovnega naslova na Z. cesti x , temveč na Z. cesti y. To je bilo sodišču prve stopnje znano pred odpravo vabil (prim. vpogled v sodni register). Višje sodišče zaključuje, da zaradi nepravilnega vabljenja na narok pritožnikoma ni bila dana pravica do sodelovanja v postopku, s tem pa je bila storjena v 4. točki razlogov navedena absolutno bistvena kršitev določb postopka.

7. Višje sodišče ob pregledu zadeve tudi dodaja, da naj sodišče prve stopnje preizkusi pravilnost vročitve sklepa o izvršbi dolžniku, glede na stanje sodnega registra, ki se je večkrat spremenilo.

8. Odločitev višjega sodišča temelji na 3. točki 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

(1) Zobec Jan, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, druga knjiga, GV Založba in Uradni list RS, 2010, stran 524.