Jedro

Otroka sta gotovo v stiski tudi zaradi ločitve od matere, vendar pa je njun ogrožujoč položaj (ki je trajal dalj časa) zahteval, da se ju staršema začasno odvzame, saj sta v svoji družini utrpela izdatno škodo. Njun zdrav psihosocialni razvoj ni bil zagotovljen. Namestitev dečkov v mladinski dom je še vedno v njuno največjo korist. V okviru vedenjske problematike otroka še vedno nihata, kar priča, da jima je treba zagotavljati stalno strokovno pomoč, pri čemer potrebujeta mir in stabilnost. Zato tudi stikov še ni mogoče izvajati izven prostorov ali zunanjih površin mladinskega doma. Pomembno je, da bi predlagateljica redno, ne pa le občasno, obiskovala programe za izboljšanje starševskih kapacitet, s čimer bi lahko bili bolj kvalitetni tudi njeni stiki s sinovoma.

Izrek

I. Pritožbi zoper sklep z dne 3. 6. 2022 se delno ugodi in se v 1. alineji 1. točke sklepa beseda „trikrat“ nadomesti z besedo „štirikrat“.

II. V ostalem se pritožba zoper sklep z dne 3. 6. 2022 zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Pritožbe zoper sklepe z dne 14. 9. 2021, 15. 2. 2022 in 15. 6. 2022 se zavrnejo ter se potrdijo sklepi sodišča prve stopnje.

IV. Predlagateljica krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Pred sodiščem prve stopnje (prvim sodiščem) teče postopek zaradi razveze zakonske zveze, zaupanja otrok v varstvo in vzgojo, določitve preživnine in ureditve stikov, in sicer po predlogu predlagateljice in nasprotnem predlogu nasprotnega udeleženca. Poleg tega je udeleženec v postopku tudi Center za socialno delo A. (CSD), ki je predlagal izdajo začasne odredbe za odvzem otrok staršema, poleg tega pa je predlagal tudi izrek ukrepov trajnejšega značaja, in sicer odvzem otrok staršem ter omejitev starševske skrbi.

2. Prvo sodišče je s sklepom z dne 14. 9. 2021 izdalo začasno odredbo o namestitvi mladoletnih sinov zakoncev v Mladinski dom B. S tem sklepom je določilo tudi stike dečkov s predlagateljico ter njune stike z nasprotnim udeležencem. S sklepom z dne 15. 2. 2022 je prvo sodišče zavrnilo ugovore predlagateljice zoper sklepe o začasnih odredbah z dne 30. 3. 2021, 8. 4. 2021, 28. 5. 2021 in 10. 11. 2021. Poleg tega je zavrnilo predlog predlagateljice z dne 29. 10. 2021 za vrnitev mladoletnih sinov njej v varstvo in oskrbo ter prešolanje starejšega sina v prejšnjo osnovno šolo. S tem sklepom je še delno ugodilo ugovoru predlagateljice zoper začasno odredbo z dne 29. 11. 2021, ugovoru CSD zoper to začasno odredbo pa je ugodilo v celoti in tudi po uradni dolžnosti spremenilo izdano začasno odredbo glede stikov sinov z materjo tako, da potekajo trikrat tedensko, kot je to razvidno iz izreka sklepa. V preostalem je ugovor predlagateljice zoper to začasno odredbo zavrnilo. S sklepom z dne 3. 6. 2022 je prvo sodišče spremenilo izdano začasno odredbo o stikih mladoletnih sinov z materjo tako, kot je to razvidno iz 1. točke sklepa, poleg tega pa je drugače uredilo tudi stike otrok z očetom, kot je razvidno iz 2. točke tega sklepa ter v povezavi s popravnim sklepom z dne 15. 6. 2022. 3. Zoper navedene sklepe se pritožuje predlagateljica. Pritožbe so si vsebinsko zelo podobne. V bistvenem navaja, da bi moralo sodišče otroka vrniti njej, ne pa, da sta nameščena v mladinskem domu. Ne drži, da bi bila otroka pri njej ogrožena. Nad njima ni izvajala nasilja. Poročilo CSD C. potrjuje, da je predlagateljica obžalovala svoje vedenje in da se je vključila v izobraževanje za izboljšanje starševskih veščin. Predlagateljica je predlagala svoje zaslišanje, poizvedbe v varni hiši in zaslišanje zdravnikov otrok, vendar pa sodišče njenemu predlogu ni ugodilo, s čimer ji je bila onemogočena pravica do izjave. Če se ji otroka ne vrneta, naj sodišče spremeni vsaj odločitev o stikih. Ti naj potekajo vsaj vsako sredo, petek in soboto. Nemudoma je treba prešolati nazaj na staro osnovno šolo tudi starejšega sina, ki je s prešolanjem izgubil stik s sošolci. Poudarja, da ni izvajala nasilja nad otrokoma. Prepoved približevanja otrokoma ji je bila izrečena le zaradi neresničnega navajanja s strani nasprotnega udeleženca. Razlogi, da predlagateljica ne sodeluje še več v programih za izboljšanje starševskih veščin, so na ustanovah. Sodišče se ni opredelilo do trditve izvedenke, da je k poslabšanju stanja otrok po njunem odvzemu pripomogla tudi stiska zaradi ločenosti od matere. Predlagateljica se posebej boji za starejšega sina, ki je zaradi ločitve od družine v izjemni stiski. Nujno je, da se ji otroka vrneta, najmanj pa, da se jima omogoči vsakodnevni stik z materjo. Stiki naj se določijo tudi izven prostorov in zunanjih površin mladinskega doma, v katerem sta otroka nameščena. V zadnji pritožbi še pojasnjuje, da je zapustila nasprotnega udeleženca (tekom postopka sta obnovila svojo zvezo in se jima je v decembru 2021 rodila hčerka) in se s hčerko zaradi njegovega nasilja zatekla v varno hišo. Meni, da so s tem odpadli vsi razlogi za omejevanje stikov z otrokoma oziroma da so izpolnjeni vsi pogoji, da se ji mladoletna otroka vrneta. Izvedenki sta pojasnili, da je predlagateljica ljubeča, čuteča in mehka oseba ter da ni razlogov, da ne bi bila otroka materi vrnjena v varstvo in vzgojo. Ker je prekinila zvezo z nasprotnim udeležencem ni bojazni, da bi posredno omogočala stike med sinovoma in njunim očetom.

4. Nasprotni udeleženec ter ostala udeleženca postopka (CSD in Mladinski dom B.) niso odgovorili na vročene pritožbe.

5. Pritožba zoper sklep z dne 3. 6. 2022 je delno utemeljena. Pritožbe zoper sklepe z dne 14. 9. 2021, 15. 2. 2022 in 15. 6. 2022 niso utemeljene.

6. Izpodbijani sklepi predstavljajo začasne odredbe o začasni ureditvi razmerij, povezanih s sinovoma predlagateljice in nasprotnega udeleženca (njuna namestitev v zavodu, stiki s staršema), s sklepom z dne 15. 2. 2022 pa je prvo sodišče odločilo tudi o ugovorih predlagateljice zoper posamezne začasne odredbe ter o njenem predlogu za začasno odredbo z dne 29. 10. 2021. Izpodbijane odločitve prvega sodišča so medsebojno prepletene, saj se vse navezujejo na obravnavo vprašanj začasnega varstva koristi sinov staršev v razveznem postopku med njima. Ker so vsebinsko povezane tudi pritožbe, pritožbeno sodišče v nadaljevanju celovito podaja razloge svojih odločitev o vseh pritožbah.

7. S sklepom z dne 30. 3. 2021 sta bila dečka na podlagi predloga CSD začasno odvzeta staršema in nameščena v Krizni center za mlade v D. CSD je ugotovil visoko stopnjo ogroženosti otrok, kar je terjalo takojšnje ukrepanje. Iz podatkov spisa izhaja, da sta bila dečka v družinskem okolju močno zanemarjena v vzgojnem, čustvenem in socialnem pogledu. Odnos staršev do sinov je bil povsem neustrezen, kot je pravilno ugotovilo prvo sodišče. Otroka sta bila v svojem nadaljnjem odraščanju zelo ogrožena. Starševske kapacitete matere, še zlasti pa očetove, so bile izredno pomanjkljive. Začasna rešitev na podlagi sklepa z dne 30. 3. 2021 je bila zaradi zaščite otrok nujna. Z dopolnilnim sklepom z dne 8. 4. 2021 je prvo sodišče pravilno določilo tudi rok, v katerem sta bila starša dolžna predati otroka pristojnemu CSD zaradi njune namestitve v krizni center.

8. Predlagateljičine navedbe v pritožbah so pavšalne, saj ne ponuja nobenih argumentov zoper prepričljive razloge prvega sodišča v izpodbijanih sklepih. Otroka sta gotovo v stiski tudi zaradi ločitve od matere, vendar pa je njun ogrožujoč položaj (ki je trajal dalj časa) zahteval, da se ju staršema začasno odvzame, saj sta v svoji družini utrpela izdatno škodo. Njun zdrav psihosocialni razvoj ni bil zagotovljen. Starša sta zanemarjala svojo starševsko skrb, poleg tega sta bila otroka izpostavljena tudi dolgotrajnemu nasilju v družini (s strani očeta nad materjo). Otroka sta zaradi svojih razvojnih težav nemudoma potrebovala stalno zaščito, varstvo in pomoč ter nadzor, kar jima je bilo mogoče zagotoviti le v ustreznem zavodu.

9. Pravilna je bila tudi odločitev prvega sodišča po sklepu z dne 28. 5. 2021 o namestitvi otrok v rejniško družino, saj je bila namestitev v krizni center le začasna rešitev. Kako hudo sta otroka prizadeta, se je pokazalo že v prvih dneh njunega bivanja v rejniški družini, saj je bila rejnica z možem proti tako zahtevnima rejencema povsem nemočna. Otroka sta bila agresivna, potrebovala sta veliko pozornosti in skrbi. Ker rejnica ni bila kos tako zahtevni nalogi je odpovedala rejniško pogodbo. Vsled tega sta bila otroka znova začasno nameščena v krizni center za mlade po sklepu z dne 6. 7. 2021, ki je pravnomočen, saj zoper ta sklep ni bila vložena pritožba.

10. S sklepom o začasni odredbi z dne 14. 9. 2021 sta bila dečka nameščena v Mladinski dom B. Tudi ta odločitev je pravilna, saj vrnitev otrok staršema ni prišla v poštev. Otroka je bilo treba zavarovati pred nezdravim družinskim okoljem. S sklepom z dne 6. 7. 2021 je bila staršema naložena obveznost vključitve v razne oblike pomoči, te obveznosti pa tudi predlagateljica ni izpolnjevala, saj se je le občasno udeleževala posameznih programov za izboljšanje starševskih kapacitet. Drugačne pritožbene trditve so protispisne. Ker je v šolskem letu 2021/2022 začel obiskovati osnovno šolo tudi mlajši od dečkov, je bila namestitev obeh otrok v mladinski dom (ki sprejema zgolj šoloobvezne otroke), v njuno največjo korist. Otroka sta zaradi dolgoletnega zanemarjanja v družini vedenjsko zelo zahtevna ter imata razne zdravstvene težave, zaradi katerih sta bila v jeseni 2021 tudi hospitalizirana na oddelku za otroško psihiatrijo Pediatrične klinike v E. Otroka se nahajata v dolgotrajnem procesu okrevanja, zato bosta daljše obdobje potrebovala stalno in obsežno strokovno pomoč vzgojiteljev ter ostalega strokovnega osebja, tako v zavodu kot v osnovni šoli, ki jo obiskujeta. Le tako se bosta lahko čustveno in psihično umirila in ustalila ter se socializirala, kar je predpogoj za njun postopen razvoj. Predlagane poizvedbe pri varni hiši o materinem vedenju ter njeno zaslišanje o tem že po naravi stvari ne bi moglo privesti do drugačne odločitve sodišča. Enako velja za predlagano zaslišanje zdravnikov otrok, pri čemer pritožba niti ne pojasni, kaj naj bi zdravniki izpovedali.

11. Prvo sodišče je s sklepom z dne 15. 2. 2022 utemeljeno zavrnilo tudi predlagateljičin predlog za začasno odredbo z dne 29. 10. 2021 za vrnitev sinov njej v varstvo in vzgojo ter za prešolanje starejšega sina v prejšnjo osnovno šolo. Pravilno je sledilo mnenju izvedenk dr. F. F. in dr. G. G., ki sta pojasnili, da vrnitev materi ne bi bila v korist otrok oziroma, da je v največjo korist dečkov bivanje v zavodu (mladinskem domu). Po ugotovitvah izvedenk materino potencialno ogrožanje otrok izhaja predvsem iz njene podrejenosti (bivšemu) partnerju oziroma očetu dečkov. Predlagateljica še vedno ni zmožna obvladovati svojih sinov, ki sta vedenjsko in vzgojno zelo problematična oziroma zahtevna ter tudi po ugotovitvah strokovnega tima Mladinskega doma B. potrebujeta nadaljnjo intenzivno obravnavo. Prvo sodišče je podrobno pojasnilo, zakaj dečkoma ne bi bila v korist vrnitev materi, posledično pa tudi ne prešolanje na prejšnjo osnovno šolo. Pritožbeno sodišče se z njegovimi razlogi strinja ter se v izogib ponavljanju sklicuje nanje. V njih je v bistvenem zajet tudi odgovor na pritožbene navedbe predlagateljice o tem vprašanju.

12. Predlagateljica v pritožbah graja tudi odločitve prvega sodišča o stikih med njo in sinovoma. Ob začasnem odvzemu sinov staršema po sklepu z dne 30. 3. 2021 je bila pravilna tudi odločitev o stikih (stiki z otrokoma so bili izvajani po dogovorih s CSD in kriznim centrom), saj je bil odnos staršev do otrok pred njunim odvzemom izrazito neustrezen. Tudi po sklepu z dne 28. 5. 2021 je prvo sodišče glede stikov odločilo v korist otrok (določeni so bili po dogovorih s CSD in rejnico). Zoper odločitev o stikih med dečkoma in staršema po sklepu z dne 6. 7. 2021 (z njo je bila spremenjena prejšnja začasna odredba o stikih) ni bilo pritožbe. Tudi odločitev o stikih po sklepu z dne 14. 9. 2021 je bila po oceni pritožbenega sodišča pravilna, saj je bilo treba izvajanje stikov prilagoditi organizaciji dela v Mladinskem domu B. V začetnem obdobju bivanja v mladinskem domu sta otroka potrebovala predvsem umiritev in prilagajanje na novo okolje, zato pogostejši stiki otrokoma ne bi bili v korist. Enako velja za stike po začasni odredbi z dne 10. 11. 2021, pri čemer pa so bili ti stiki v primerjavi s predhodnim sklepom glede trajanja ustrezno podaljšani. Z začasno odredbo z dne 29. 11. 2021 je bil obseg stikov otrok z materjo znova spremenjen (skupno 6 ur tedensko), vendar pa so bili vsi stiki določeni pod nadzorom, kar je bilo v nasprotju z zakonom (prvi odstavek 163. člena Družinskega zakonika). To napako je prvo sodišče popravilo s sklepom z dne 15. 2. 2022, s katerim je razširilo stike dečkov z materjo (trikrat tedensko). Večji obseg stikov, za kar se je zavzemala predlagateljica (želela je stike vsak dan), ne bi bil v korist otrok, saj bi rušil ritem njunega bivanja v zavodu.

13. S sklepom z dne 3. 6. 2022 je prvo sodišče še razširilo obseg stikov sinov z materjo tako, da potekajo štirikrat tedensko. V tem delu je pritožba delno utemeljena le toliko, ker je izrek sklepa v 1. alineji 1. točke nerazumljiv oziroma sam s seboj v nasprotju (14. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Stiki so najprej določeni trikrat tedensko, v nadaljevanju pa je določeno, da potekajo dvakrat med tednom in dvakrat med vikendom, kar pomeni štirikrat tedensko (takšen obseg stikov je pojasnjen tudi v obrazložitvi sklepa). Pritožbeno sodišče je zato v tem delu ugodilo pritožbi in spremenilo izpodbijani sklep, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP).

14. Predlagateljičina navedba, da se je (v juniju 2022) odselila od nasprotnega udeleženca zaradi njegovega nasilja in s hčerko poiskala zatočišče v varni hiši, kar terja vrnitev sinov njej, ni utemeljena. Kot je bilo že pojasnjeno, je namestitev dečkov v Mladinski dom B. še vedno v njuno največjo korist. V okviru vedenjske problematike otroka še vedno nihata, kar priča, da jima je treba zagotavljati stalno strokovno pomoč, pri čemer potrebujeta mir in stabilnost. Zato tudi stikov še ni mogoče izvajati izven prostorov ali zunanjih površin mladinskega doma. Pomembno je, da bi predlagateljica redno, ne pa le občasno, obiskovala programe za izboljšanje starševskih kapacitet (po podatkih spisa se jih ne udeležuje redno), s čimer bi lahko bili bolj kvalitetni tudi njeni stiki s sinovoma. Predlagateljica sicer kaže določeno izboljšanje v svoji starševski vlogi, vendar pa je njen napredek ob vzgojno in vedenjsko tako zahtevnih dečkih zaenkrat še premajhen. Glede na vse okoliščine je obseg stikov po sklepu z dne 3. 6. 2022 ustrezen, pri čemer sta kontinuiteta in kvaliteta stikov pomembnejši od njihove dolžine oziroma obsega.

15. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče zato v ostalem kot neutemeljeno zavrnilo pritožbo zoper sklep z dne 3. 6. 2022 ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sklep prvega sodišča, v celoti pa je zavrnilo ostale pritožbe ter potrdilo preostale izpodbijane sklepe prvega sodišča (2. točka 365. člena ZPP).

16. Predlagateljica v bistvenem delu ni uspela s pritožbami, zato krije svoje stroške pritožbenega postopka (101. člen Zakona o nepravdnem postopku).