Jedro

Ker je (delni) umik predloga za izvršbo procesno dejanje s takojšnjim neposrednim pravnim učinkom, je lahko le nepreklicen. Čim je upnikova izjava o (delnem) umiku prispela na sodišče, je ne more več preprečiti. Odločitev (o delni) ustavitvi izvršilnega postopka je le nujna in avtomatična posledica upnikovega dejanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izvršbo ustavilo za dne 16. 4. 2018 plačanih 203,67 EUR. Odločitev je utemeljilo z obrazložitvijo, da je upnik delno umaknil predlog za izvršbo in jo oprlo na prvi in drugi odstavek 43. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

2. V pravočasni pritožbi upnik pojasnjuje, da je utesnitev izvršilnega predloga za znesek 203,67 EUR podal pomotoma. V predmetni zadevi ni prejel nobenega plačila. Utesnitev umika in predlaga, da sodišče izpodbijani sklep, ki je bil izdan na podlagi pisne napake upnika, razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V obravnavani zadevi je sodišče s sklepom o izvršbi VL 24527/2018 z dne 27. 3. 2018 dolžnikoma naložilo, da upniku v 8 dneh povrneta denarno terjatev iz predloga za izvršbo, in hkrati zoper dolžnika dovolilo izvršbo. Sklep o izvršbi je postal pravnomočen 24. 4. 2018. Upnik je v nadaljevanju postopka (dne 31. 5. 2018) podal utesnitev izvršilnega predloga, ker sta dolžnika dolg delno poravnala 16. 4. 2018 za znesek 203,67 EUR. Sodišče je z izpodbijanim sklepom delno ustavilo izvršbo za plačani znesek. Upnik v pritožbi umika utesnitev predloga za izvršbo z utemeljitvijo, da ga je podal pomotoma, ker ni prejel nobenega plačila.

5. Po določbi prvega odstavka 43. člena ZIZ lahko upnik med postopkom brez dolžnikove privolitve v celoti ali delno umakne predlog za izvršbo. V skladu z določbo tretjega odstavka istega člena v primeru umika sodišče ustavi postopek. Takšna zakonska ureditev pomeni, da predstavlja (delni) umik predloga za izvršbo neposredno čisto procesno dispozicijo upnika, ki konstitutivno sproži procesni učinek, ne da bi sodišče poseglo s svojo sodno odločbo med dejanja strank in takšen procesnopravni učinek. Ker je (delni) umik predloga za izvršbo procesno dejanje s takojšnjim neposrednim pravnim učinkom,1 je lahko le nepreklicen. Čim je upnikova izjava o (delnem) umiku prispela na sodišče, je ne more več preprečiti. Odločitev (o delni) ustavitvi izvršilnega postopka je le nujna in avtomatična posledica upnikovega dejanja.

6. (Delnega) umika ni mogoče preklicati niti takrat, ko je bil podan v zmoti glede določenih dejanskih okoliščin, na primer zmotnem prepričanju, da je terjatev (delno) plačana.2 Ker upnik trdi, da ni prejel nobenega plačila, bo lahko terjatev, za katero je pomotoma podal umik, znesek 203,67 EUR izterjal z novim izvršilnim predlogom.3 Po četrtem odstavku 43. člena ZIZ namreč lahko upnik po (delnem) umiku predloga vloži nov predlog za izvršbo.

7. Na podlagi upnikove izjave o delnem umiku predloga za izvršbo je sodišče skladno s tretjim odstavkom 43. člena ZIZ z izpodbijanim sklepom delno ustavilo izvršbo. Ker po pojasnjenem zgoraj umik utesnitve oziroma preklic umika ne prepreči ustavitve, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Odločitev je sprejelo potem, ko tudi uradni preizkus (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) ni pokazal kršitev.

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih upnik ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 (Delni) umik neposredno vpliva na procesno dejanje. 2 Glej A. Galič, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba, 2006, stran 217. 3 Če tisti, ki je predlog za izvršbo umaknil želi, da se izvršba vseeno izpelje, mora vložiti nov predlog za izvršbo za sicer pred tem umaknjeni del predloga za izvršbo.