Jedro

Formalni okviri proste dokazne ocene v 8. členu ZPP zahtevajo, da je le-ta vestna, skrbna (preverljivo obrazložena) ter analitično sintetična. Po presoji revizijskega sodišča pa prvostopenjsko sodišče teh napotkov pri izdelavi dokazne ocene ni upoštevalo, zato je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP).

Obrazložitev

Reviziji se ugodi in se sodbi prvostopenjskega in pritožbenega sodišča razveljavita ter zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

OBRAZLOŽITEV:

1. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval od toženca plačilo 1.500.000 SIT (sedaj 6.259,39 EUR) odškodnine in vseh pravdnih stroškov, oboje z zamudnimi obrestmi. Odločilo je, da je tožnik dolžan povrniti tožencu odmerjene pravdne stroške.

2. Pritožbeno sodišče je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Odločilo je, da pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

3. Proti sodbi pritožbenega sodišča je vložil tožnik revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Trdi, da je pritožbeno sodišče napačno zaključilo o odločilnih okoliščinah ter da je podan utemeljen sum in dvom v njihovo resničnost. Ne gre za zmotno ugotovljen dejanski stan, temveč za zmotno povzeto resničnost odločilnih dejstev in dokazov v postopku. Sklicuje se na medicinsko dokumentacijo in ugotovitev sodišča, da je bil kritičnega dne poškodovan v pretepu oziroma s strani človeka. Toženec je tisti, ki ni izkazal svoje nedolžnosti. Poudarja, da so priče posredno dale vedeti sodišču, da direktne potrditve udarca ne bodo povedale, da pa dopuščajo možnost dogodka po opisu tožnika. Dejstvo o prepiru je sodišče prezrlo in napačno povzelo, čeprav so prepir med pravdnima strankama pred dvorano priče potrdile. J. K. je izpovedal, da je videl toženca, kako je odhajal nazaj v dvorano. Dejstvo nepoškodovanega tožnika v dvorani in dejstvo njegovih poškodb neposredno po izstopu iz dvorane ob prisotnosti toženca pa sodišče napačno povzema. Revizija nadalje izpodbija verodostojnost izpovedi priče Š. A. in opozarja, da je M. F. dopustil možnost, da je bil tožnik poškodovan zunaj. Če je videl, kako je sin odpeljal tožnika domov, je zagotovo moral videti, kako je prišlo do faze poškodovanja. Sin je odpeljal domov močno poškodovanega, pretepenega in raztrganega tožnika. Sodišče ni pojasnilo in ni komentiralo pomembnega dejstva o ugotovljenih poškodbah, o takojšnji prijavi tožnika policiji in o prihodu policistov na kraj dogodka. Ker je bil padec kot način poškodbe v celoti izključen in s strani nobene priče zatrjevan, ni drugega zaključka, kot da gre za pretep. Materialna resnica je povsem drugačna. Zaradi zmotnih in napačnih zaključkov sodišča pa so podane bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Gre za dokaze, ki v celoti in posamično nakazujejo na dejstva, ki so drugačna in povsem nasprotna dejstvom, ki jih povzema sodišče. Ob analizi in tehtnem premisleku in preudarku je odločitev v celoti v nasprotju z izvedenimi dokazi in njihovimi povzetki. Revizija se sklicuje še na tožnikove pritožbene trditve. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbi nižjih sodišč razveljavi ter zadevo pošlje v ponovno obravnavo.

4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožencu, ki nanjo ni odgovoril. 5. Revizija je utemeljena.

6. Revizijsko sodišče ni upoštevalo tožnikovih pritožbenih navedb, na katere se v reviziji pavšalno sklicuje. Revizija je samostojno pravno sredstvo zoper sodbo sodišča druge stopnje. Slednjo revizijsko sodišče preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

7. Sodišči sta ugotovili, da je bil tožnik v noči z 18. na 19. 12. 1999 poškodovan. Utrpel je udarnino obraza v predelu čeljusti, zvin vratne hrbtenice in prelom tretjega zoba desno spodaj. Te poškodbe je lahko dobil v pretepu, ne pa s padcem, saj manjkajo nekatere poškodbe, do katerih pride ob padcu na tla. Čeprav je tistega večera na novoletni zabavi lovskega društva med tožnikom in tožencem prišlo do prepira, sta sodišči zaključili, da tožniku ni uspelo dokazati, da ga je poškodoval toženec. Priče, ki so bile tistega dne prisotne na praznovanju, so potrdile, da tožnik toženca ni poškodoval. Poškodbe, ki jih je tožnik utrpel, zato po prepričanju nižjih sodišč zagotovo niso nastale v pretepu s strani toženca.

8. Tožnik v reviziji graja dokazno oceno, zaradi katere sta nižji sodišči odločilno okoliščino - da ga toženec ni poškodoval - po njegovem mnenju zmotno ugotovili. V reviziji ni dovoljeno grajati dokazne ocene, kadar je vsebinsko neprepričljiva, saj v tem primeru revizija nedopustno izpodbija pravilnost in popolnost ugotovljenega dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP). Če pa je bila dokazna ocena opravljena brez upoštevanja metodološkega napotka, ki ga daje 8. člen ZPP, pa lahko tako ravnanje predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.

9. Revizijsko sodišče ugotavlja, da revizija utemeljeno uveljavlja navedeno procesno kršitev. Sodišči sta upoštevali, da sta se tožnik in toženec na praznovanju sprla, da je tožnik na tem praznovanju utrpel telesne poškodbe, da so te posledica pretepa in ne padca in da je tožnik tudi poklical policijo. Kljub temu sta zaključili, da tožnikove poškodbe zagotovo niso nastale s strani toženca. Formalni okviri proste dokazne ocene v 8. členu ZPP zahtevajo, da je le-ta vestna, skrbna (preverljivo obrazložena) ter analitično sintetična. Po presoji revizijskega sodišča pa prvostopenjsko sodišče teh napotkov pri izdelavi dokazne ocene ni upoštevalo, zato je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP). Pritožbeno sodišče, ki je zavrnilo tožnikov pritožbeni očitek o tej kršitvi, je ponovilo enako kršitev. Ker je revizijsko sodišče ugotovilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, zaradi katere je dopustna revizija (druga točka prvega odstavka 370. člena ZPP), je sodbi nižjih sodišč razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje (prvi odstavek 379. člena ZPP), da bo v ponovljenem postopku mogoče ugotovljeno procesno kršitev odpraviti in o zahtevku tožnika ponovno odločiti.

10. Razveljavitev odločitve o pravdnih stroških je posledica razveljavitve odločitve o glavni stvari, odločitev o stroških revizijskega postopka pa temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.