Jedro

Glavni navezni okoliščini za določitev krajevne pristojnosti po ZNP predstavljata bodisi stalno bodisi začasno prebivališče udeleženca v času vložitve predloga oz. v času pričetka postopka. Vendar udeleženec nima registriranega ne stalnega ne začasnega prebivališča v RS. Tako je nastopila situacija iz petega odstavka 12. člena ZNP, ki določa, da če so za odločanje v nepravdnem postopku pristojna sodišča RS, pa ni mogoče ugotoviti, katero sodišče je krajevno pristojno, določi krajevno pristojnost sodišča Vrhovno sodišče RS (ordinacija pristojnosti).

Izrek

Za odločanje v zadevi se določi Okrajno sodišče v Mariboru.

Obrazložitev

1. Udeležencu postopka je Okrožno sodišče v Celju s sklepom opr. št. I K 46428/2010 z dne 25. 5. 2011, ki je postal pravnomočen 30. 1. 2012, izreklo varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu. Določba prvega odstavka 495. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v takem primeru sodišču nalaga dolžnost, da pravnomočno odločbo o izrečenem varnostnem ukrepu pošlje sodišču, ki je pristojno odločiti o odvzemu poslovne sposobnosti.

2. Udeleženec, ki je državljan RS, v Republiki Sloveniji nima urejenega ne stalnega ne začasnega prebivališča. Od 30. 7. 2012 se nahaja na zdravljenju v Enoti za forenzično psihiatrijo UKC Maribor, predtem pa je kot brezdomec bival na območju Celja. Okrajno sodišče v Celju, ki je prejelo pravnomočno kazensko odločbo o izreku varnostnega ukrepa, predlaga, da Vrhovno sodišče določi krajevno pristojno sodišče za vodenje nepravdnega postopka.

3. Vrhovno sodišče je določilo krajevno pristojnost Okrajnega sodišča v Mariboru.

4. Vprašanje krajevne pristojnosti sodišča v nepravdnem postopku je specifično urejeno v Zakonu o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Glavni navezni okoliščini za določitev krajevne pristojnosti tako predstavljata bodisi stalno bodisi začasno prebivališče udeleženca v času vložitve predloga oz. v času pričetka postopka. Vendar udeleženec nima registriranega ne stalnega ne začasnega prebivališča v RS. Tako je nastopila situacija iz petega odstavka 12. člena ZNP, ki določa, da če so za odločanje v nepravdnem postopku pristojna sodišča RS, pa ni mogoče ugotoviti, katero sodišče je krajevno pristojno, določi krajevno pristojnost sodišča Vrhovno sodišče RS (ordinacija pristojnosti). Vrhovno sodišče je ob določitvi krajevne pristojnosti upoštevalo sedanje dejansko bivališče udeleženca postopka v Mariboru, saj se bo tako postopek najlažje izvedel. 5. Vprašanja pristojnosti slovenskega sodišča v tej zadevi ne ureja evropsko pravo (glede na formalno prebivališče udeleženca v Republiki Avstriji), saj je po določbi alineje a drugega odstavka 1. člena Uredbe Sveta ES št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah njena uporaba izrecno izključena za vprašanja osebnega stanja. Tako je sodišče pri sklepu, da je v zadevi za odločanje pristojno slovensko sodišče, uporabilo določbo Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (v nadaljevanju ZMZPP), ki za odločanje o skrbniških zadevah slovenskih državljanov določa izključno pristojnost slovenskega organa (84. člen ZMZPP).