Jedro

ZKP v drugem odstavku 105. člena določa, da lahko sodišče prisodi v sodbi, s katero spozna obdolženca za krivega, oškodovancu premoženjskopravni zahtevek v celoti; lahko mu ga prisodi deloma in ga s presežkom napoti na pravdo. Če pa podatki kazenskega postopka ne dajejo zanesljive podlage niti za popolno niti za delno razsojo, napoti sodišče oškodovanca na pravdo s celotnim premoženjskopravnim zahtevkom. Pritožbeno sodišče k tej citirani zakonski določbi še dodaja, da lahko sodišče v adhezijskem postopku odloči tudi o tistem delu premoženjskopravnega zahtevka, ki je z obdolženčevim kaznivim dejanjem povezan, ne pa tudi izrecno zajet z izrekom.

Izrek

I. Pritožbi pooblaščenca oškodovanke Republike Slovenije, Državnega odvetništva Republike Slovenije, Zunanji oddelek v Mariboru se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v odločbi o premoženjskopravnem zahtevku spremeni tako, da ga je obdolženi D.Š. po drugem odstavku 105. člena ZKP dolžan plačati v celoti, in sicer v znesku 951,84 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi za čas od 4. 4. 2019 do plačila.

II. Obdolženega se oprosti plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje obdolženega D.Š. spoznalo za krivega, ker je storil kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in mu po 57. in 58. členu KZ-1 izreklo pogojno obsodbo, v njej pa mu določilo kazen štiri mesece zapora s preizkusno dobo dveh let in pod posebnim pogojem, da Republiki Sloveniji, Ministrstvu za notranje zadeve povrne škodo, ki ji jo je povzročil s kaznivim dejanjem tako, da ji v roku enega leta od pravnomočnosti sodbe plača 300,00 EUR, sicer bo pogojna obsodba preklicana in sedaj le določena kazen zapora, izrečena. Po četrtem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je sodišče prve stopnje obdolženega oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP. Je pa v skladu z določbo 94. člena ZKP obdolženi dolžan plačati krivdne stroške, nastalo s prisilno privedbo na narok glavne obravnave dne 16. 7. 2020 in stroške vročanja po detektivu, o višini katerih bo odločeno naknadno, s posebnim sklepom. V skladu z drugim odstavkom 105. člena ZKP je obdolženi dolžan Republiki Sloveniji, Ministrstvu za notranje zadeve plačati premoženjskopravni zahtevek v znesku 300,00 EUR. V presežku, in sicer za znesek 651,84 EUR in glede zakonskih zamudnih obresti od 4. 4. 2019 do plačila, se oškodovanca napoti na pravdo.

2. Proti taki sodbi je pooblaščenka Republike Slovenije, višja državna odvetnica, vložila pritožbo in jo je 31. 8. 2020 še dopolnila, zaradi odločitve o premoženjskopravnem zahtevku. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo v odločbi o premoženjskopravnem zahtevku spremeni tako, da je obdolženec dolžan plačati oškodovani Republiki Sloveniji po drugem odstavku 105. člena ZKP priglašeni premoženjskopravni zahtevek v celoti, in sicer v znesku 951,84 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi za čas od 4. 4. 2019 do plačila.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v točki 8 obrazložitve izpodbijane sodbe navedlo, da je glede na opis kaznivega dejanja v obtožnem predlogu, ko je obdolženec oškodovanki povzročil škodo v višini najmanj 300,00 EUR in glede na obveznost sodišča, da ne ravna v škodo obdolženega ter glede na pripoznavo premoženjskopravnega zahtevka obdolženca v znesku 300,00 EUR in glede na to, da je obdolženec izrecno zavrnil premoženjskopravni zahtevek v presežku, premoženjskopravnemu zahtevku ugodilo v znesku 300,00 EUR, s presežkom pa oškodovanko napotilo na pravdo. Obrazložilo je še, da dajejo podatki kazenskega postopka zanesljivo podlago o škodi v znesku (najmanj) 300,00 EUR, medtem ko je presežek sporen, saj ga obdolženi ne pripozna. Sodišče prve stopnje zaključi, da glede na obdolženčevo priznanje krivde in opis kaznivega dejanja kazenskega postopka ni zavlačevalo v zvezi z izvajanjem dokazov v zvezi z utemeljenostjo preostalega dela premoženjskopravnega zahtevka v višini 651,94 EUR. Iz dobavnice št. 00144-2019, ki jo je 1. 3. 2019 izdala družba 3.D. iz L. Ministrstvu za notranje zadeve, Policijski postaji Maribor (list. št. 6) ne izhaja natančno, ali je v znesku 951,84 EUR upoštevano zgolj popravilo notranjih drsnih vrat vozila in okvirja teh vrat, saj iz dobavnice izhaja, da naj bi strošek nastal "s popravilom kletke za pridržane" na vozilu Renault Master in ko v dobavnici tudi ni navedena registrska številka vozila, ki se je popravljalo.

5. ZKP v drugem odstavku 105. člena določa, da lahko sodišče prisodi v sodbi, s katero spozna obdolženca za krivega, oškodovancu premoženjskopravni zahtevek v celoti; lahko mu ga prisodi deloma in ga s presežkom napoti na pravdo. Če pa podatki kazenskega postopka ne dajejo zanesljive podlage niti za popolno niti za delno razsojo, napoti sodišče oškodovanca na pravdo s celotnim premoženjskopravnim zahtevkom. Pritožbeno sodišče k tej citirani zakonski določbi še dodaja, da lahko sodišče v adhezijskem postopku odloči tudi o tistem delu premoženjskopravnega zahtevka, ki je z obdolženčevim kaznivim dejanjem povezan, ne pa tudi izrecno zajet z izrekom.1 Iz opisa obdolžencu očitanega kaznivega dejanja izhaja, da bi naj s storjenim kaznivim dejanjem Ministrstvu za notranje zadeve povzročil škodo v višini najmanj 300,00 EUR, ko je z udarci in silo telesa poškodoval prostor za prevoz pridržanih oseb (kletka), torej prostor v zadnjem delu vozila, ki je posebej prirejen za prevoz oseb. Višina škode je bila, kot izhaja iz podatkov spisa, pred popravilom ob vložitvi kazenske ovadbe in kasneje obtožnega predloga le pavšalno ocenjena. Policija pa je sodišču prve stopnje poslala dobavnico št. 00144/2019 z dne 1. 3. 2019, iz katere izhaja, da je material (okvir, vodila) stal 140,00 EUR, popravilo kletke za pridržane osebe pa 640,20 EUR, skupaj z obračunanim davkom na dodano vrednost 951,84 EUR. Vložila pa je tudi račun št. L-02/239 z dne 4. 3. 2019, iz katerega pa izhaja vrednost materiala za Master Marica PA okvir, vodila in popravila kletke za pridržane. Državno odvetništvo je dne 27. 2. 2020 (list. št. 35) v spis vložilo premoženjskopravni zahtevek in v njem priglasilo znesek 951,84 EUR, ki obsega vrednost nabavnega materiala, ki ga je obdolženi s svojim dejanjem poškodoval in popravilo. Vložen premoženjskopravni zahtevek je torej z obdolženčevim kaznivim dejanjem povezan, saj s plačilom obdolženca le nabavljenih novih delov ne bi bila odpravljena škoda, ki jo je s svojim kaznivim dejanjem povzročil. S takšnimi podatki je bilo sodišče prve stopnje že seznanjeno na glavni obravnavi in ni bilo potrebno izvajanje dodatnih dokazov.

6. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče pri uradnem preizkusu napadene sodbe ni ugotovilo kršitev zakona, na katere je dolžno paziti (prvi odstavek 383. člena ZKP), je o pritožbi pooblaščenke Republike Slovenije odločilo, kot izhaja iz te sodbe.

7. Pritožbeno sodišče je obdolženca iz istih razlogov kot pred njim sodišče prve stopnje oprostilo plačila sodne takse (prvi odstavek 98. člena v zvezi s četrtim odstavkom 95. člena ZKP).

1 Primerjaj mag. Štefan Horvat, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba Ljubljana 2004, stran 241, Sodna praksa točka 3.