Jedro

Za doseganje tega namena pa sobivanje ni potrebno, ker se tožnici dogovorjena pomoč lahko zagotovi tudi v primeru, če toženka in tožnica ne živita skupaj, po potrebi s pomočjo tretje osebe. To pa hkrati pomeni, da tudi skrhanost odnosov ne predstavlja okoliščine, da se dogovorjena pogodba ne bi mogla izpolnjevati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka krije sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče zavrnilo zahtevek na razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju z zahtevkom na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za vknjižbo lastninske pravice na tožnico na nepremičninah, ki so predmet navedene pogodbe (točka I izreka). V odločbi o pravdnih stroških je tožečo stranko zavezalo k povrnitvi pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 2.725,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačilne zamude (točka II izreka).

2. Prvostopno sodbo s pritožbo izpodbija tožeča stranka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter posledično zmotne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Izpostavlja, da že iz same pogodbe izhaja, da sta toženca tožnici dolžna nuditi poboljšano hrano, primerno ogrevanje prostorov, pranje in likanje perila ter posteljnine, osebno nego in prevoze, vse vezano na starostno onemoglost ali hujšo bolezen. Toženca pa kljub hujši bolezni tožnice tega dogovora nista izpolnjevala. Zraven tega prvotoženka od leta 2009 dalje s tožnico sploh ni bila v kontaktu in tako pogodbe od navedenega obdobja sploh ni izvrševala. Edini kontakt je dopis tožnici preko pooblaščenca prvotoženke, ki nakazuje nudenje pomoči, kar pa ne zadostuje za izpolnjevanje pogodbe. Zmoten je zaključek prvostopnega sodišča, da je tožnica izjavila, da ne potrebuje finančne pomoči pri pokrivanju stroškov prebivanja. Nasprotno, vsaka finančna pomoč je dobrodošla. Nadalje se pritožba sklicuje na sodbo Višjega sodišča v Mariboru I Cp 119/2011, izdano v predmetni zadevi, na podlagi katere se lahko le zaključuje, da sedemletna neodzivnost in brezbrižnost prvotožene stranke ne omogoča izpolnjevanja sporne pogodbe v vtoževanem času in tudi ne v bodoče. Zraven tega je sodišče prezrlo, da je prvotoženka fizično napadla tožečo stranko, kar tudi narekuje razdrtje sporne pogodbe. Medsebojna razmerja so tako porušena, da onemogočajo izpolnjevanje pogodbe. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevku tožeče stranke ugodi. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe. Priglaša pritožbene stroške.

3. Prvotoženka in drugotoženec nista vložila odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ni sporno, da so pravdne stranke (te so v sorodstvenem razmerju mati, hči in sin) 5. 3. 2004 sklenile pogodbo v obliki notarskega zapisa z nazivom pogodba o dosmrtnem preživljanju (priloga A2). Z navedeno pogodbo se je tožnica kot izročiteljica zavezala tožencu izročiti v last in posest eno nepremičnino v Č., tožnici pa je za primer smrti izročila v last in posest vse ostale svoje nepremičnine v Č. in Ž.. Prvotoženka in drugotoženec sta se kot prevzemnika tožnici v zameno za izročene nepremičnine nerazdelno zavezala nuditi bivanje v objektu na naslovu Č. 58 kot do tedaj s prostim gibanjem po vseh prostorih in nepremičninah, prosto sprejemanje obiskov, brezplačno uporabo elektrike, vode in ogrevanja, v primeru starostne onemoglosti ali hujše bolezni pa ji nudita poboljšano hrano, primerno ogrevanje prostorov, pranje in likanje perila ter posteljnine, osebno nego, priskrbo zdravnika in zdravil, v primeru smrti pa krajevno običajen pogreb in ureditev spomenika. Zraven tega sta se še zavezala za pomoč pri vseh delih na posestvu in spravilo pridelkov.

6. V tej pravdi tožnica prvenstveno zahteva, da se naj predmetna pogodba razveže, ker jo prvotoženka in drugotoženec ne izpolnjujeta. Zraven tega pa se sklicuje na spremenjene okoliščine (skrhanost medsebojnih odnosov in neznosnost sobivanja) kot razlog za razvezo pogodbe.

7. Glede na dogovorjeno v pogodbi ima sporna pogodba naravo dveh pogodb, in sicer v razmerju do toženke naravo pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ker je dogovor, da bodo izročene nepremičnine prešle v njeno last šele po smrti tožnice, v razmerju do toženca pa naravo preužitne pogodbe, ker je izročena nepremičnina prešla v last drugotoženca ob podpisu pogodbe. Pravna podlaga za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka je tako podana v določbah prvega odstavka 557. člena (1) in tretjega odstavka 561. člena (2) Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) ter prvega odstavka 564. člena (3) in drugega odstavka 568. člena(4) OZ ter tudi po določbi prvega odstavka 562. člena (5) OZ.

8. O razvezi predmetne pogodbe je že odločalo sodišče, in sicer je s sodbo Okrožnega sodišča na Ptuju P 218/2008 z dne 7. 10. 2010 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru I Cp 119/2011 z dne 1. 3. 2011 zavrnjen zahtevek tožeče stranke zoper toženko na razvezo predmetne pogodbe o dosmrtnem preživljanju.

9. Pritrditi ni pritožbenim izvajanjem, da je tožnica hujše bolna, zaradi česar sta ji toženca dolžna nuditi poboljšano hrano, primerno ogrevanje prostorov, pranje in likanje perila ter posteljnine, osebno nego in preskrbo zdravnika ter zdravil, kot je dogovorjeno v pogodbi. Da tožnica ni hujše bolna je prvostopno sodišče ugotovilo na podlagi izpovedbe same tožnice, iz katere izhaja, da skrbi sama zase, in da le občasno za kakšen potreben prevoz zaprosi prijateljico, sicer pa se prevaža z avtobusom. Da je tožničino zdravje stabilno in dobro izhaja tudi iz izpovedbe priče M. P. V., osebne zdravnice tožnice, ki je povedala, da je tožnica od leta 2010 v redu, in da je njeno zdravstveno stanje stabilno. Da tožnica lahko skrbi sama zase, pa potrjujejo tudi priče A. K. ter F. V.. Ker tožnica ni huje bolna (tudi ni sporno, da ni starostno obnemogla), ni pogodbenega razloga za v pogodbi dogovorjeno izpolnjevanje obveznosti zaradi hujše bolezni ali starostne obnemoglosti tožnice. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena.

10. Prvostopno sodišče ima tudi prav, da toženca ne kršita pogodbenega dogovora glede brezplačne uporabe elektrike, vode in ogrevanja. Prvostopno sodišče pravilno (temu tudi pritožba ne oporeka) ugotavlja, da tožnica iz naslova pokojnine in dodatka za pomoč ter postrežbo mesečno skupaj prejema 470,00 EUR. Posestvo, oziroma zemljišča pa je dala v najem F. V., ki iz navedenega razloga pomaga pri obdelavi njive, kjer si prideluje vrtnine. Pomaga pa ji tudi pri raznih prevozih drv, gnoja in podobno. S tem tožnici odplačuje najemnine za najeta zemljišča. Takšno finančno stanje tožnice, pri čemer ta od prvotoženke tudi odklanja finančno pomoč, ne daje podlage za zaključek, da toženca ne izpolnjujeta pogodbenega dogovora glede brezplačne uporabe vode, elektrike in ogrevanja.

11. Res je, kot navaja pritožba, da so odnosi vsaj med tožnico in prvotoženko (hčerko) skrhani, in da tožnica tudi vsaj zadnjih pet let odklanja stike s toženko in ne želi njene pomoči. Pravilen pa je zaključek prvostopnega sodišča, da je za tako stanje predvsem odgovorna tožnica, ki od toženke dogovorjene pomoči ne zahteva. Nasprotno, enostransko jo kljub pripravljenosti toženke, da pogodbo izpolnjuje (tako iz izpovedbe toženke in dopisa toženke tožnici z dne 25. 8. 2011 - priloga B8), odklanja. Razlog za morebitno neizpolnjevanje pogodbe je tako na strani tožnice kot preživljanke. V tej zvezi pa je že v predmetni zadevi Višje sodišče v Mariboru s sodbo I Cp 119/2011 z dne 1. 3. 2011 zavzelo stališče (tako stališče sicer tudi velja v sodni praksi), da razveze pogodbe o dosmrtnem preživljanju ni mogoče zahtevati, v kolikor je razlog za njeno neizvrševanje na strani preživljanca samega. Tako stališče izvira iz zahteve po izvrševanju pogodbenih obveznosti v skladu s temeljnimi načeli pogodbenih obveznosti, in sicer načela vestnosti in poštenja (prvi odstavek 5. člena OZ (6)) in načela prepovedi zlorabe pravic (drugi odstavek 7. člena OZ (7)).

12. Izhajajoč iz takega stališča je prvostopno sodišče pravilno, upoštevaje določbo 9. člena OZ (namen te določbe je ohranitev pogodbe v veljavi, razveza pogodbe pa je skrajna sankcija), ob ugotovitvi, da tožnica ni izkazala, da se sporna pogodba ne izpolnjuje, zahtevek tožeče stranke na razvezo pogodbe zavrnilo. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena.

13. Neutemeljena so pritožbena izvajanja „da je v predmetni zadevi prišlo zaradi fizičnega napada prvotožene stranke napram tožeči stranki ter ostalih sodnih postopkov in očitnih medsebojnih problemov (preziranje hčerke do matere, strah matere pred hčerjo,...) do takšnih spremenjenih okoliščin, ki zahtevajo razveljavitev predmetne pogodbe“. Takim pritožbenim izvajanjem ni pritrditi, ker fizični napad toženke nad tožnico ni izkazan, kot pravilno ugotavlja že prvostopno sodišče. Neuspešna pa so tudi sklicevanja pritožbe na omajanost medsebojnih odnosov in neznosnost sobivanja, ker tožnica in toženka v presojanem obdobju (od 7. 10. 2010, ko je bila v predmetni zadevi že izdana sodba - glej točka 7 te sodbe), oziroma že od prej ne sobivata skupaj, pri čemer tudi življenjska skupnost tožnice in toženke v sporni pogodbi ni izrecno dogovorjena. Namen pogodbe je preživljanje tožnice v starostni onemoglosti ali hujši bolezni. Za doseganje tega namena pa sobivanje ni potrebno, ker se tožnici dogovorjena pomoč lahko zagotovi tudi v primeru, če toženka in tožnica ne živita skupaj, po potrebi s pomočjo tretje osebe. To pa hkrati pomeni, da tudi skrhanost odnosov ne predstavlja okoliščine, da se dogovorjena pogodba ne bi mogla izpolnjevati. Pritožba tako nima prav v smiselnem zatrjevanju o obstoju spremenjenih razmer kot razlog za razvezo sporne pogodbe.

14. Sicer je pritrditi pritožbi, da se sporna pogodba (po pravilni presoji prvostopnega sodišča predvsem iz razloga na strani tožnice) ne izpolnjuje daljše časovno obdobje, kar pa tudi ne predstavlja okoliščine oziroma razloga za razvezo pogodbe. Tako mirovanje pogodbe namreč ni v nasprotju s temeljnim namenom pogodbe, in sicer z vodilno obveznostjo toženke po pogodbi, da svoji materi v zameno za izročene nepremičnine nudi dogovorjeno pomoč v primeru starostne onemoglosti ali hujše bolezni. Ti okoliščini pa še nista nastopili, kot je že obrazloženo.

15. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradom upoštevne kršitve določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

16. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela in zato krije sama svoje pritožbene stroške.

Op. št. (1) : S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se pogodbenik (preživljalec) zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika ali koga drugega (preživljanca), drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja, ki obsega nepremičnine in premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, s tem, da je njihova izročitev odložena do izročiteljeve smrti.

Op. št. (2) : Vsaka stranka lahko zahteva, da se pogodba razveže, če druga stranka ne izpolnjuje svojih obveznosti.

Op. št. (3) : S pogodbo o preužitku se ena stranka (preužitkar) zavezuje, da bo na drugo stranko (prevzemnik) prenesla lastninsko pravico na določenih svojih nepremičninah, prevzemnik pa se zavezuje, da bo preužitkarju ali komu drugemu do njegove smrti nudil določene dajatve in storitve.

Op. št. (4) : Vsaka stranka lahko zahteva, da se pogodba razveže, če druga stranka ne izpolnjuje svojih obveznosti.

Op. št. (5) : Če se po sklenitvi pogodbe razmere tako spremenijo, da postane izpolnitev pogodbe znatno otežkočena, uredi sodišče na zahtevo ene ali druge stranke znova njuno razmerje ali pa ga razveže, upoštevajoč vse okoliščine.

Op. št. (6) : Pri sklepanju obligacijskih razmerij in pri izvrševanju pravic in izpolnjevanju obveznosti iz teh razmerij morajo udeleženci spoštovati načelo vestnosti in poštenja.

Op. št. (7) : Udeleženci v obligacijskem razmerju se morajo pri izvrševanju svojih pravic vzdržati ravnanja, s katerim bi bila otežena izpolnitev obveznosti drugih udeležencev.