Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Za ukinitev preživnine bi bile relevantne le trditve (z dokazi), da je preživninska upravičenka pridobila premoženje, ali dohodke, ali da je sklenila zakonsko zvezo oziroma, da je nastala nova izvenzakonska skupnost.
Revizija se zavrne.
Tožena stranka je dolžna v 15 dneh povrniti tožeči stranki stroške revizijskega postopka, odmerjene na 84,28 EUR.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek za zvišanje preživnine ter toženčev tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi za ukinitev preživnine.
Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in v izpodbijanem delu potrdilo prvostopenjsko sodbo.
Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženec vložil revizijo. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga razveljavitev obeh sodb ter ponovno sojenje pri sodišču prve stopnje. V reviziji trdi, da je tožnica sposobna za delo, vendar se noče sama preživljati in nima interesa, da bi si našla zaposlitev.
Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS št. 26/99 in nadaljnji) je bila revizija vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila in z argumenti predlagala njeno zavrnitev.
Revizija ni utemeljena.
V revizijskem postopku je sporna samo odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka za ukinitev preživnine, ki ga je vložil toženec kot nasprotno tožbo proti tožnici, ki je sicer zahtevala zvišanje preživnine. Zaradi jasnosti Vrhovno sodišče ohranja prvotno poimenovanje strank in imenuje M. T. kot toženca, čeprav se obravnava samo še nasprotna tožba. K temu še dodaja, da 1. točka tretjega odstavka 367. člena ZPP sicer dovoljuje revizijo v preživninskih pravdah le takrat, ko je preživnina prvič določena ali je ukinjena, vendar je ustaljena sodna praksa tega sodišča (primerjaj sodbe II Ips 642/2003 in II Ips 518/2004), da je revizija dovoljena v vsakem primeru, ko gre za ukinitev preživnine, ne glede na to, ali je tožbenemu zahtevku ugodeno ali pa je zavrnjen.
Po določbah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR- UPB-1, Uradni list RS, št. 69/2004) lahko sodišče preživnino, ki je bila določena ali dogovorjena med razvezanima zakoncema ali nekdanjima izvenzakonskima partnerjema, ukine zaradi spremenjenih razmer. Kot je že pravilno navedlo pritožbeno sodišče, pravica do preživnine preneha, če razvezani zakonec ali nekdanji izvenzakonski partner, ki jo je prejemal, pridobi premoženje ali svoje dohodke, s katerimi se lahko preživlja ali če sklene novo zakonsko zvezo ali če živi v izvenzakonski skupnosti (83. člen ZZZDR). V obravnavanem primeru je ugotovljeno, da sta ob prenehanju izvenzakonske skupnosti tožnica in toženec sklenila sodno poravnavo o preživnini leta 1993, ko je bila tožnica stara 41 let in je bila brez zaposlitve. Nadaljnje ugotovitve so, da je tožnica sedaj stara 54 let, da je zmožna za fizično nezahtevno delo, da je neuspešno iskala zaposlitev in da prejema denarno socialno pomoč. Ob takih dejanskih ugotovitvah, ki jih v revizijskem postopku ni mogoče izpodbijati, se izkažejo kot neupoštevne drugačne revizijske trditve, češ, da se tožnica noče sama preživljati in da za zaposlitev nima interesa. Te revizijske trditve sploh niso relevantne, kot je pravilno poudarilo že pritožbeno sodišče, saj toženčevega tožbenega zahtevka ne utemeljujejo. Pravno relevantne bi bile le trditve o tožničini pridobitvi premoženja ali svojih dohodkov ali sklenitvi zakonske zveze ali nastanka nove izvenzakonske skupnosti. Takih trditev pa toženec v svoji nasprotni tožbi ni postavil. Zato je njegov tožbeni zahtevek materialnopravno pravilno zavrnjen, česar ne morejo ovreči niti trditve, da preživnina ni dosmrtna renta in nadaljnje. Preživnina med nekdanjimi zakonci oziroma partnerji traja, dokler je potrebna, torej, dokler ne nastopijo okoliščine, zaradi katerih pravica do preživnine preneha. Takih okoliščin pa toženec ni niti navedel, kaj šele dokazal. Dodati je še, da so neutemeljene revizijske trditve o preživnini za določen čas, ki so pravilno zavrnjene že v izpodbijani sodbi. Po 82. členu ZZZDR se preživnina lahko časovno omeji do ureditve razmer po razvezi zakonske zveze ali razpadu izvenzakonske skupnosti, seveda samo takrat, ko se preživnina prvič določi ali dogovori. Med pravdnima strankama v poravnavi dogovorjena preživnina ni bila časovno omejena, zato navajanje 13-letnega obdobja od dneva dogovora o preživnini ni pravno odločilno.
Revizijsko sodišče torej zaključuje, da so pravna naziranja pritožbenega sodišča pravilna in toženčeve revizijske trditve zmotne, kar narekuje zavrnitev revizije (378. člen ZPP).
Tožeča stranka je na toženčevo revizijo odgovorila in predlagala povrnitev stroškov revizijskega postopka. Revizijsko sodišče ugotavlja, da je zaradi toženčevega neuspeha utemeljen zahtevek tožeče stranke za povrnitev revizijskih stroškov. Te je sodišče odmerilo na podlagi specificiranega stroškovnika v skladu z odvetniško tarifo na 84,28 EUR.