Jedro

Obseg patentnega varstva je določen z vsebino patentnih zahtevkov, za razlago patentnih zahtevkov pa se uporabljajo tudi opis in skice. Razlaga obsega patentnega varstva po eni strani ni omejena zgolj s strogim, dobesednim pomenom besedila patentnih zahtevkov, opis in skice pa uporabljeni le za razrešitev nejasnosti v patentnih zahtevkih. Po drugi strani pa patentnih zahtevkov ni mogoče razlagati le kot smernic, ki bi jih bilo mogoče razširiti na tisto, za kar strokovnjak na podlagi proučitve opisa in skic meni, da je imetnik patenta želel zavarovati. Patent se mora razlagati, kot da določa položaj med tema skrajnostma, ki združuje primerno varstvo za imetnika patenta z razumno stopnjo zanesljivosti za tretje osebe.

Pri presoji novosti izuma se druga za drugo primerjajo vse njegove značilnosti z vsemi značilnostmi posameznega predmeta predhodnega stanja tehnike (samo enega naenkrat), kot na primer v obravnavani zadevi s strojem iz časa pred prijavo izuma. Po pravkar opisani analizi značilnosti je zaključek, da izum ni nov, mogoč samo, če so pri primerjanem predmetu navzoče prav vse značilnosti izuma.

Uporabljen pristop "problem-rešitev" (problem-solution approach) je sestavljen iz naslednjih stopenj: (a) določitev najbližjega stanja tehnike, (b) ocena tehničnih posledic (učinkov), ki jih izum dosega v primerjavi z najbližjim stanjem tehnike, (c) opredelitev tehničnega problema, ki ga je treba rešiti, ob upoštevanju, da je namen izuma doseči navedene posledice, (č) presoja, ali bi bila s stališča najbližjega stanja tehnike in objektivnega tehničnega problema rešitev iz izuma za strokovnjaka očitna.

Izrek

I.Pritožbi se zavrneta in se izpodbijani sodba in dopolnilna sodba sodišča prve stopnje potrdita.

II.Toženka sama nosi svoje pritožbene stroške, tožnici pa mora v 15 dneh od prejema te odločbe povrniti njene stroške pritožbenega postopka v višini 839,97 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za izpolnitev dalje do plačila.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1.Tožnica je vložila tožbo za ugotovitev ničnosti slovenskega patenta „Cepilnik drv z optimizacijo cepilnega cikla“, št. objave 25686 (št. prijave P-201800193) z datumom prijave 27. 8. 2018 brez prednostne pravice. V postopku pred sodiščem prve stopnje je trdila in dokazovala, da izum ob datumu vložitve prijave ni bil nov in/ali na inventivni ravni (točka a) prvega odstavka 112. člena Zakona o industrijski lastnini – ZIL-1), saj so bile že pred datumom prijave patenta glede na znano stanje tehnike javnosti razkrite vse njegove značilnosti, za strokovnjaka pa je predmet izuma očitno izhajal iz znanega stanja tehnike (patentna prijava DE 3803268 iz leta 1989, diplomsko delo: Izdelava modela pozicionirane naprave z optoelektričnim merilnim sistemom iz junija 2021, raziskovalna naloga: Merjenje razdalje z optičnim senzorjem iz leta 2015, patentna prijava CN 104960043 A s prevodom iz leta 2015, video o delovanju cepilnika proizvajalca Posch GmbH iz leta 2016). Tožnica je tudi trdila in dokazovala, da izum v opisu ni predstavljen dovolj jasno in popolno, da bi ga lahko uporabil strokovnjak s področja, na katerega se izum nanaša (točka b) prvega odstavka 112. člena ZIL-1).

2.Toženka je nasprotno trdila in dokazovala, da opis izuma, ki ga ščiti patent št. SI 25686, izpolnjuje vse zahteve iz drugega odstavka 87. člena ZIL-1. Predstavljen je jasno in popolno, da ga strokovnjak s področja, na katerega se predmet izuma nanaša, razume in lahko uporabi. Izum je tudi nov, saj njegove značilnosti niso razvidne iz predložene dokumentacije o znanem stanju tehnike, na katero se sklicuje tožnica. Tako v videu, ki prikazuje delovanje cepilnika Posch, ni razvidna optimizacija cepilnega cikla, ki pomeni, da se hod hidravličnega cilindra prilagaja vsakokratni dolžini žagancev. Iz navedenega videa je razvidno, da je dolžina žagancev ves čas cepljenja drv konstanta, zato ne more služiti kot dokaz, da cepilnik POSCH omogoča nastavitev hoda hidravličnega cilindra. Iz videa tudi ni razvidno, ali krmilni krog preklopi hidravlični tok za premik hidravlične potisne naprave v začetni položaj, ko doseže referenčno točko, katere položaj se spreminja v odvisnosti od dolžine žaganca, ali ko hidravlični bat doseže končno točko giba bata, ki je za vse dolžine žagancev enaka.

Odločitev sodišča prve stopnje

3.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da je ničen patent št. SI 25686, z nazivom „Cepilnik drv z optimizacijo cepilnega cikla“, vpisan v register patentov pri Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino, št. objave 25686.

4.Iz izpodbijane sodbe izhaja, da izum, ki ga ščiti patent št. SI 25686, ob datumu vložitve prijave ni izpolnjeval vseh zahtev za patentiranje. Glede na relevantno znano stanje tehnike patentni zahtevki 1, 2 in 3 niso izpolnjevali pogoja novosti. Njihove značilnosti so bile razkrite že v videoposnetku, ki prikazuje delovanje cepilnika drv proizvajalca POSCH (videoposnetek z naslovom „Brennholz sägen und spalten mit den Sägespalter SpaltFix S-360/375 – POSCH", objavljen na portalu YouTube 16. 11. 2016 – v nadaljevanju: Videoposnetek POSCH), in dodatni listinski dokumentaciji, ki se nanaša na delovanje cepilnika iz posnetka. Patentni zahtevek 4 je sicer izpolnjeval pogoj novosti, ni pa izpolnjeval pogoja inventivnosti. V času prijave spornega patenta je bila namreč rešitev z uporabo merilne letve za merjenje premika hidravlične potisne naprave za strokovnjaka s področja, na katerega se izum nanaša, očitna na podlagi znanega stanja tehnike in skupnega splošnega znanja.

5.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano dopolnilno sodbo toženki naložilo, da tožnici plača vse njene potrebne pravdne stroške.

Pritožbi toženke in odgovor tožnice

6.Toženka se je zoper sodbo in dopolnilno sodbo pravočasno pritožila in uveljavljala vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku – ZPP. Višjemu sodišču predlaga, da njenima pritožbama ugodi ter sodbo in dopolnilno sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne in tožnici naloži plačilo pravdnih stroškov, podrejeno, da sodbo in dopolnilno sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

7.Tožnica je na pritožbo zoper sodbo pravočasno odgovorila in višjemu sodišču predlaga, da pritožbo toženke v celoti zavrne kot neutemeljeno ter izpodbijano sodbo potrdi. Prav tako priglaša stroške pritožbenega postopka.

Materialnopravna podlaga

8.Vsaka zainteresirana oseba lahko pri pristojnem sodišču vloži tožbo za ugotovitev ničnosti patenta (111. člen ZIL-1).

9.Tožba za ugotovitev ničnosti patenta se lahko vloži, če izum ob datumu vložitve prijave ni izpolnjeval vseh zahtev iz 10., 11., 12., 14. in 15. člena ZIL-1 (točka a) prvega odstavka 112. člena ZIL-1).

10.Patent se podeli za izum s slehernega področja tehnike, ki je nov, na inventivni ravni in industrijsko uporabljiv (prvi odstavek 10. člena ZIL-1).

11.Izum je nov, če ni obsežen s stanjem tehnike (prvi odstavek 12. člena ZIL-1). V stanje tehnike se šteje vse, kar je bilo pred datumom vložitve patentne prijave dostopno javnosti z ustnim ali pisnim opisom, z uporabo ali na katerikoli drug način (drugi odstavek 12. člena ZIL-1).

12.Šteje se, da je izum na inventivni ravni, če za strokovnjaka predmet izuma očitno ne izhaja iz stanja tehnike po drugem odstavku 12. člena ZIL-1 (prvi odstavek 14. člena ZIL-1).

Razlogi pritožbenega sodišča o neutemeljenosti pritožb

O očitku glede obstoja procesne predpostavke za ničnostno tožbo

13.Tožbo za ugotovitev ničnosti patenta lahko pri pristojnem sodišču vloži vsaka zainteresirana oseba (111. člen ZIL-1). Pojem „zainteresirana oseba“ v ZIL-1 ni opredeljen. Predpostavka na strani tožnice, da je zainteresirana oseba, je zato posebna predpostavka, ki se razlikuje od pravnega interesa, ki ga je treba pri ugotovitveni tožbi posebej izkazati. Zainteresiranost je več kot le golo zanimanje oziroma nagnjenje – v tem primeru bi šlo za popularno tožbo, in manj kot stvarna legitimacija – imetništvo pravic in obveznosti iz materialno pravnega razmerja, na katero se nanaša civilni spor.

14.Toženka v pritožbi vztraja, da tožnica ni zainteresirana oseba in sodišču prve stopnje očita, da v tem delu svoje odločitve ni obrazložilo, zaradi česar uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. členu ZPP.

15.Čeprav spada tožba za ugotovitev ničnosti patenta po 112. členu ZIL-1 med ugotovitvene tožbe, tožena stranka zmotno vztraja pri stališču, s katerim pojem zainteresirane osebe iz 111. člena ZIL-1 enači s pravnim interesom za ugotovitveno tožbo (prim. 181. člen ZPP). S pritožbenim očitkom, da pravni interes tožnice ni izkazan, zato ne more uspeti.

16.Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje tožničin status zainteresirane osebe oprlo na ugotovitev, da sta pravdni stranki konkurentki na trgu. Ker pa iz izpodbijane sodbe hkrati izhaja, da sta obe proizvajalki strojev s področja gozdarske mehanizacije, vključno s cepilniki (kar je predmet patenta) in delujeta tako na slovenskem kot mednarodnem trgu, ne drži pritožbeni očitek, da ni opredeljena njuna povezava s spornim patentom. Vse navedene okoliščine po presoji višjega sodišča potrjujejo, da je odločitev sodišča prve stopnje, da se tožnici prizna status zainteresirane osebe za vložitev tožbe v obravnavani zadevi, pravilna.

17.Nerelevantno je sklicevanje pritožnice, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da ji ni bila izdana ugotovitvena odločba po 93. členu ZIL-1. ZIL-1 namreč predvideva možnost vložitve ničnostne tožbe tako pred, kot po izdaji ugotovitvene odločbe, saj v drugem odstavku 112. člena ZIL-1 posebej določa, da se lahko tožba za ugotovitev ničnosti patenta vloži tudi po izdaji ugotovitvene odločbe po točki a) ali b) prvega odstavka 93. člena ZIL-1 ali po prenehanju veljavnosti patenta.

O očitku glede razlage patentnih zahtevkov

18.Pri presoji izpodbijanega patenta je primarno in izhodiščno načelo celovite (celostne) presoje izuma.

19.Stvarni obseg patentnega varstva je določen z vsebino patentnih zahtevkov (četrti odstavek 18. člena ZIL-1). Patentni zahtevek je opredeljen v četrtem odstavku 87. člena ZIL-1 kot „predmet zahtevanega varstva“. Patentni zahtevek je torej po svoji vsebini zahteva za varstvo, ki pa se mora nanašati na izum s področja tehnike (prvi odstavek 10. člena ZIL-1).

20.Obseg patentnega varstva je določen z vsebino patentnih zahtevkov, za razlago patentnih zahtevkov pa se uporabljajo tudi opis in skice (četrti odstavek 18. člena ZIL-1 in prvi odstavek 69. člena Konvencije o podeljevanju evropskih patentov – EPK). Pri razlagi patentnih zahtevkov je treba primerno uravnotežiti zaščito imetnika patenta na eni strani in pravno varnost tretjih oseb na drugi strani, ob upoštevanju dejstva, da je namen besedila zahtevka v razmejitvi in opisu izuma. Besedilo posameznega patentnega zahtevka je treba razlagati ob upoštevanju namena imetnika patenta, kot izhaja iz opisa patenta in ostalih patentnih zahtevkov.

21.Neutemeljeni so pritožbeni očitki sodišču prve stopnje o zmotni uporabi materialnega prava in kršitvi osnovnih načel patentnega prava, kot so zaobsežena v četrtem odstavku 18. člena ZIL-1 (prvi odstavek 69. člena EPK). Ugotavljanje obsega patentnega varstva je vprašanje pravne narave. Kriterije, kot so določeni v četrtem odstavku 18. člena ZIL-1, je sodišče prve stopnje upoštevalo. Drži, kot navaja pritožnica, da je za ugotavljanje obsega patentnega varstva izključena zgolj dobesedna razlaga besedila patentnih zahtevkov. Vendar je potrebno upoštevati, da 1. člen Protokola o razlagi 69. člena EPK, ki ga je sodišče prve stopnje prav tako upoštevalo, daje omejitve tovrstne razlage v obe smeri. Tako razlaga obsega patentnega varstva po eni strani ni omejena zgolj s strogim, dobesednim pomenom besedila patentnih zahtevkov, opis in skice pa uporabljeni le za razrešitev nejasnosti v patentnih zahtevkih. Po drugi strani pa patentnih zahtevkov ni mogoče razlagati le kot smernic, ki bi jih bilo mogoče razširiti na tisto, za kar strokovnjak na podlagi proučitve opisa in skic meni, da je imetnik patenta želel zavarovati. Patent se mora razlagati, kot da določa položaj med tema skrajnostma, ki združuje primerno varstvo za imetnika patenta z razumno stopnjo zanesljivosti za tretje osebe. 2. člen Protokola pa določa, da je treba pri določanju obsega varstva, ki ga zagotavlja evropski patent upoštevati vsak element, ki je enakovreden elementu, določenem v patentnih zahtevkih.

22.Pritožnica neutemeljeno uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava tudi z očitkom, da je sodišče prve stopnje zgolj sprejelo nerazumno in arbitrarno razlago patentnega zahtevka, kot so jo podali izvedenci, saj tak zaključek ne izhaja iz izpodbijane sodbe. Ravno nasprotno, sodišče prve stopnje je, opirajoč se na izvedensko mnenje, izhajalo iz vsebine patentnega zahtevka, upoštevalo njegov uvodni in karakteristični del, kot se glasi, ter si pri razlagi pomagalo z njegovim opisom. Čeprav si pritožnica prizadeva obrazložitev izpodbijane sodbe predstaviti kot pomanjkljivo in nepravilno z vidika interpretacije patentnega zahtevka, višje sodišče ocenjuje, da je presoja obsega patentnega varstva s strani sodišča prve stopnje opravljena pravilno, saj vključuje vse potrebne, predhodno navedene karakteristike.

O očitku glede vloge izvedenca v tem patentnem sporu

23.Pritožnica opozarja, da razlaga patentnih zahtevkov ni prepuščena interpretaciji izvedencev. Nasprotuje načinu povzemanja izvedenskega mnenja s strani sodišča prve stopnje in uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 339. členu ZPP, ker je sodišče prve stopnje na izvedence nedopustno preneslo odločanje o pravnih vprašanjih.

24.Drži pritožbeno stališče, da je presoja novosti in inventivnosti vprašanje pravilne uporabe materialnega prava. Vendar po presoji višjega sodišča do zatrjevane kršitve v obravnavani zadevi ni prišlo. Ključno za razlago obsega patentnega varstva je, kako bi strokovjak s področja, na katerega se izum nanaša, razumel besedilo, ki ga je v zahtevku uporabil imetnik patenta. V patentnem zahtevku mora biti naveden predmet patentnega varstva (drugi in četrti odstavek 87. člena ZIL-1). Zato je zanašanje na strokovne, a dejanske ugotovitve izvedencev, v zahtevnih patentnih sporih, kot je obravnavani, dopustno.

Bistveni vprašanji v tem sporu sta, ali je patentirani izum toženke na dan patentne prijave že bil obsežen s stanjem tehnike (vprašanje novosti, 12. člen ZIL-1) ter ali je izum za strokovnjaka očitno izhajal iz stanja tehnike po drugem odstavku 12. člena ZIL-1 (vprašanje inventivne ravni, 14. člen ZIL-1). Ker gre za zahtevni vprašanji s področja strojne stroke, je sodišče prve stopnje za njihovo rešitev potrebovalo pomoč sodnih izvedencev. Sodišče namreč izvede dokaz z izvedencem, če je za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim samo ne razpolaga (243. člen ZPP).

25.Izvedenci so raziskali navedeni dejstvi in s stališča stroke podali odgovor v izvedenskem mnenju z dne 25. 8. 2023 (red. št. spisa 19), pisni dopolnitvi mnenja z dne 10. 10. 2023 (red. št. spisa 24) in ustni dopolnitvi mnenja z dne 7. 11. 2023 (red. št. spisa 31). Iz ugotovljenih dejstev so s pomočjo pravil znanosti, stroke in izkušenj sklepali na sporna dejstva (na novost in inventivnost izuma). Ugotovili so, da je bil izpodbijani izum (cepilnik drv z optimizacijo cepilnega cikla) na dan patentne prijave že obsežen s stanjem tehnike in je za strokovnjaka s področja, na katerega se izum nanaša, očitno izhajal iz znanega stanja tehnike. Pravna presoja teh dejstev pa je bila pridržana sodišču. Zgolj to, ker se je sodišče prve stopnje sklicevalo na izvedensko mnenje in ga v izpodbijani sodbi povzelo, še ne pomeni, da ni samo napravilo pravnega zaključka, da izpodbijani izum ni izpolnjeval pogojev iz 12. in 14. člena ZIL-1. Pravno stališče sodišča prve stopnje, ki je oprto na strokovne, a enake dejanske ugotovitve izvedencev, še ne pomeni kršitve bistvenih določb pravdnega postopka.

O očitku glede presoje novosti

26.Glede spornega pogoja novosti (12. člen ZIL-1) je sodišče prve stopnje sledilo dejanski ugotovitvi izvedencev, da izum iz patentnih zahtevkov 1, 2 in 3 glede na relevantno znano stanje tehnike ob datumu vložitve prijave ni bil nov. Na tej podlagi je zaključilo, da ob datumu vložitve prijave ni izpolnjeval zahtev iz 12. člena ZIL-1 (22. do 31. točka izpodbijane sodbe).

27.Ali izum izpolnjuje pogoj novosti, se presoja z odgovorom na vprašanje, ali je obsežen s stanjem tehnike (prvi odstavek 12. člena ZIL-1). V stanje tehnike se šteje vse, kar je bilo pred datumom vložitve patentne prijave dostopno javnosti z ustnim ali pisnim opisom, z uporabo ali na katerikoli drug način (drugi odstavek 12. člena ZIL-1). Opis izuma mora vsebovati prikaz problema, podatke o stanju tehnike oziroma dosedanjih rešitvah in njihovih pomanjkljivostih, ki so prijavitelju znane, ter opis nove rešitve. Izum mora biti v opisu predstavljen dovolj jasno in popolno, da ga lahko uporabi strokovnjak s področja, na katerega se predmet izuma nanaša (drugi odstavek 87. člena ZIL-1). V patentnih zahtevkih mora biti naveden predmet zahtevanega varstva, biti morajo biti jasni in strnjeni ter podprti z opisom (četrti odstavek 87. člena ZIL-1). Povzetek je namenjen le tehničnemu informiranju in ga ni mogoče uporabiti v druge namene, zlasti ne za razlago obsega zahtevanega varstva (peti odstavek 87. člena ZIL-1).

28.Ker toženka na več mestih pritožbe izhaja iz tega, kaj v primerjavi s cepilnikom iz Videoposnetka POSCH omogoča cepilnik po njenem izumu, višje sodišče uvodoma izpostavlja, da s tovrstnim utemeljevanjem svojih stališč ne more biti uspešna. Za odločitev ni pravno relevantno dejstvo, kako deluje oziroma kaj omogoča cepilnik, ki ga proizvaja, četudi po njenem mnenju sledi patentu. Za presojo je namreč bistveno, kaj obsega patent. Zato je za presojo pravno relevantna primerjava cepilnika iz Videoposnetka POSCH z besedilom patentnih zahtevkov, opisom in skicami izuma. Takšno presojo je, opirajoč se na izvedensko mnenje, pravilno opravilo tudi sodišče prve stopnje.

29.Preizkus novosti izuma je v obravnavani zadevi potekal s pomočjo analize značilnosti (feature analysis), po kateri so se druga za drugo primerjale vse njegove značilnosti z vsemi značilnostmi posameznega predmeta predhodnega stanja tehnike (samo enega naenkrat), kot na primer v obravnavani zadevi s strojem iz časa pred prijavo izuma. Tako se je izpodbijani patent primerjal z vsebino Videoposnetka POSCH ter razpoložljivo pisno dokumentacijo o lastnostih in načinu delovanja cepilnika iz navedenega posnetka. Po pravkar opisani analizi značilnosti je zaključek, da izum ni nov, mogoč samo, če so pri primerjanem predmetu navzoče prav vse značilnosti izuma.

30.Za presojo, ali toženkin patent izpolnjuje pogoj novosti, je bilo potrebno odgovoriti na vprašanje, ali vsebina Videoposnetka POSCH, ki je bila dostopna javnosti, strokovnjaku s področja, na katerega se nanaša predmet izuma, omogoča spoznanje o vsebini, ki je patentirana. Pri tem je za vsebino informacij iz vsakokratnega znanega stanja tehnike, ki služi kot osnova za primerjavo, odločilno, kaj lahko strokovnjak iz objavljenega Videoposnetka POSCH neposredno razbere. Pri presoji vsebine informacij iz znanega stanja tehnike ima med drugim odločilno vlogo znanje strokovnjaka kot dejansko merilo presoje. Kaj je vsebina relevantnega znanega stanja tehnike, je zato sodišče prve stopnje ugotovilo s pomočjo izvedencev. Iz izpodbijane sodbe glede pogoja novosti izhaja, da so izvedenci po opravljeni analizi ugotovili, da so značilnosti spornega patenta (ki se nanašajo na prvi neodvisni in prve tri odvisne zahtevke) prisotne v cepilniku drv, prikazanem v Videoposnetku POSCH.

31.Toženka v pritožbi ponavlja in obširno utemeljuje svoje stališče, da Videoposnetek POSCH ne more biti dokaz, da njen izum ni nov. Vendar s tem očitkom ne more uspeti. Ne iz izvedenskega mnenja ne iz izpodbijane sodbe namreč ne izhaja nič drugače, kot trdi sama, torej, da cepilnk na posnetku ves čas cepi žagance enake dolžine. Vendar so ravno zaradi tega dejstva sodni izvedenci za razjasnitev očitka, ali cepilnik iz Videoposnetka POSCH omogoča nastavljivost dolžine, pridobili dodatno listinsko dokumentacijo o njegovih lastnostih in delovanju (točka A dopolnitve izvedenskega mnenja z dne 10. 10. 2023, list. št. spisa 179). Tako iz pisne dopolnitve izvedenskega mnenja jasno in izrecno izhaja, da cepilnik iz Videoposnetka POSCH omogoča nastavljivo dolžino žagancev oziroma nacepljenih drv, omejitev hoda hidravlične potisne naprave pri žagancih krajših dolžin, s čimer se prihrani na času (optimizacija) in vsebuje sredstva za vklop ali izklop omejitve hoda hidravlične potisne naprave (točka C dopolnitve izvedenskega mnenja z dne 10. 10. 2023, list. št. spisa 180). Vse navedeno je bilo potrjeno in poudarjeno tudi v ustni dopolnitvi izvedenskega mnenja.

32.Bistven očitek, na katerega se je v osredotočila pritožnica je, da njen izum za razliko od cepilnika iz Videoposnetka POSCH omogoča prilagajanje hidravličnega hoda vsakokratni dolžini žaganca. Tako v pritožbi obširno ponavlja razloge o tem, da navedena značilnost jasno izhaja iz zahtevkov in opisa patenta. Ker je tovrsten očitek toženka navedla že v pripombah na izvedensko mnenje, so izvedenci na podlagi dodatno pridobljene dokumentacije ugotovili, da tudi cepilnik iz Videoposnetka POSCH omogoča omejitev hoda hidravlične potisne naprave pri žagancih krajših dolžin, s čimer se prihrani na času (optimizacija), saj je dolžina žagancev oziroma nacepljenih drv nastavljiva. Že ob ustnem zaslišanju izvedenca in tudi sedaj v pritožbi skuša toženka presojo zožiti na značilnost, da naj bi njen izum omogočal zvezno prilagajanje hoda vsakokratni dolžini žagancev, medtem ko naj bi cepilnik iz Videoposnetka POSCH omogočal le dve poziciji, zaradi česar je posledično hod optimiziran zgolj za dolžino žagancev, ki so nastavljeni na dolžini 33 cm ali 50 cm, na vmesne dolžine pa ne.

33.Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da naj bi sodišče prve stopnje nepravilno razlagalo patentne zahtevke oziroma pri tem le sledilo nerazumni in arbitrarni interpretaciji izvedenca. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da iz patentnega zahtevka ne izhaja, da izum ščiti zvezno (poljubno) prilagajanje hoda hidravlične potisne naprave vsakokratni dolžini žagancev. Navedene lastnosti izuma tudi niso ugotovili izvedenci, v ustni dopolnitvi izvedenskega mnenja pa je izvedenec zaradi vztrajanja toženke večkrat poudaril, da slednje lastnosti v patentnih zahtevkih ne razbere. Iz relevantnega besedila patentnih zahtevkov namreč izhaja, da je predmet zaščite po patentnem zahtevku 1 značilnost, da je hod hidravlične potisne naprave omejen na dolžino (L) in da krmilni krog izvede premik hidravlične potisne naprave za vrednost (L), ki predstavlja referenčno točko, in po vsaki sprožitvi delovanja hidravlične potisne naprave krmilni krog po dosegu referenčne vrednosti preklopi hidravlični tok za premik hidravlične potisne naprave v začetni položaj; po patentnem zahtevku 2 pa značilnost, po kateri je nastavitev dolžine L izvedena pri krajših žagancih in je enaka dolžini žaganca, povečani za krajšo razdaljo.

34.Upoštevajoč besedilo patentnih zahtevkov je ugotovitev sodišča prve stopnje po presoji višjega sodišča mogoče razumeti v smislu, da takšen način opredelitve patentnega zahtevka zožuje možnost razlage obsega varstva izven besednega pomena patentnega zahtevka. Takšna ugotovitev, ki ima oporo v izvedenskem mnenju, je po presoji višjega sodišča pravilna, saj v navedenem besedilu patentnih zahtevkov trditve pritožnice „da je dolžina L v zahtevku poljubna, prosto nastavljiva, prilagodljiva željam in potrebam uporabnika, prilagodljiva glede na vsakokratno dolžino žagancev“ nimajo opore.

35.Ker pritožnica izpostavlja tudi besedilo opisa izuma in njegov pomen pri razlagi patentnih zahtevkov, višje sodišče izpostavlja, da je na vprašanje, do kod lahko seže odstopanje od besedne razlage patentnega zahtevka, res mogoče odgovoriti z upoštevanjem dodatnega elementa za razlago patentnih zahtevkov, to je opisa in skic, ki jih je imetnik patenta predložil ob uveljavljanju patentne zaščite. Zgolj ob upoštevanju le-teh bi bilo mogoče obseg patentne zaščite razlagati izven besedne razlage patentnega zahtevka. Če naj bi toženka s patentnim zahtevkom zaščitila poljubno (zvezno) prilagajanje hoda potisne hidravlične naprave vsakokratni dolžini žagancev, bi moral opis patenta v tej smeri dati kakšen odgovor. Vendar besednih zvez „poljubna dolžina L“, „prosto nastavljiva dolžina L“, „vsakokratno prilagajanje“, „poljubno (zvezno) nastavljanje“, ki jih skozi pritožbo ponavlja toženka in na njih opira tudi svoj zaključek o obsegu patentnega varstva, ne vsebuje niti opis izuma. Ob navedenem zato strani pritožnice ponujena razlaga, da je v opisu patenta navedeno, da so dolžine žagancev nastavljive od najkrajših do najdaljših, pomeni razlago patentnih zahtevkov ravno v smeri, ki jo izrecno izključuje Protokol o razlagi 69. člena EPK, to je, da besedni pomen zahtevka služi le kot smernica, ki je prepuščena interpretaciji strokovnjaka o namenu zavarovanja imetnika patenta. V takšnem smislu je mogoče razumeti tudi pritožničin citat iz opisa izuma, po katerem „ima cepilna naprava fiksno nameščen cepilni nož za najdaljše cepljence, hod cilindra pa je zmanjšan, in sicer na razdaljo nastavljene dolžine žaganca, povečan za dodatno krajšo razdaljo“, in njeno interpretacijo, da uporabljena beseda „nastavljene“ dolžine pomeni, da je le-ta lahko poljubna od najkrajše do najdaljše (npr. 25, 26, ... 30, … 50 cm). Takšna interpretacija, ponujena s strani toženke, nima opore ne v pomenu besede „nastavljene“, ne v siceršnjem besedilu opisa izuma, ne v njegovih zahtevkih. Upoštevajoč vse navedeno je zato po presoji višjega sodišča pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da toženka ni uspela utemeljiti in izkazati obsega patentnega varstva, ki bi bil širši od besedne razlage patentnih zahtevkov.

36.Ob vsem navedenem je za presojo pogoja novosti bistveno, da izum rešuje tehnični problem, kako zagotoviti za krajše žagance krajši hod hidravličnega cilindra s potisno ploščo in s tem optimizirati cepilni cikel, v tem primeru več hodov v časovni enoti. V zvezi s tem pa je pomembna ugotovitev, da ta rešitev ni bila nova, saj je že cepilnik iz Videoposnetka POSCH omogočal, da je hod hidravličnega cilindra skrajšan glede na nastavljeno dolžino žagancev.

37.Sodišče prve stopnje je s pomočjo izvedencev ugotovilo vsa dejstva, ki so bila v obravnavanem primeru bistvena za odločitev, ki jo je tudi zadostno obrazložilo, da je sposobna preizkusa. Zato očitek arbitrarnega odločanja ni utemeljen. Očitek pritožnice, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do vseh njenih pripomb na izvedensko mnenje, ni utemeljen. Na vsebinske pripombe so odgovorili že izvedenci, tako v pisni kot ustni dopolnitvi mnenja. Ker pritožbeni očitek več kot toliko ni konkretiziran, je kot tak neupošteven, saj pritožnica ni obrazložila, kako naj bi omenjena kršitev vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP).

O očitku glede presoje inventivne ravni

38.Šteje se, da je izum na inventivni ravni, če za strokovnjaka predmet izuma očitno ne izhaja iz stanja tehnike po drugem odstavku 12. člena ZIL-1 (prvi odstavek 14. člena ZIL-1).

39.Smisel navedene predpostavke je, da se patentno varstvo pridrži le za tiste izume, ki presegajo znanje povprečnega strokovnjaka, s čimer ostaja odprt prostor za normalni tehnični razvoj. Že ZIL-1 sam uvaja kriterij strokovnjaka in v obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje presojo o vprašanju izumiteljske ravni opravilo s pomočjo sodnih izvedencev. Kot izhaja iz izvedenskega mnenja je bil za presojo inventivne ravni uporabljen pristop „problem-rešitev“ (problem-solution approach), ki se je z namenom objektivne in predvidljive presoje inventivnosti uveljavil v praksi pritožbenih senatov EPU, in je sestavljen iz naslednjih stopenj:

(a) določitev najbližjega stanja tehnike (closest prior art), t. p. enega takšnega predmeta stanja tehnike,

(b) ocena tehničnih posledic (učinkov), ki jih izum dosega v primerjavi z najbližjim stanjem tehnike,

(c) opredelitev tehničnega problema, ki ga je treba rešiti, ob upoštevanju, da je namen izuma doseči navedene posledice,

(č) presoja, ali bi bila s stališča najbližjega stanja tehnike in objektivnega tehničnega problema rešitev iz izuma za strokovnjaka očitna.

40.Iz izpodbijane sodbe izhaja, da patentni zahtevek 4 sicer izpolnjuje pogoj novosti, ne izpolnjuje pa pogoja inventivnosti. Glede pogoja inventivne ravni iz izpodbijane sodbe izhaja, da je bila v času prijave spornega patenta rešitev z uporabo merilne letve za merjenje premika hidravlične potisne naprave strokovnjaku s področja, na katerega se izum nanaša, očitna na podlagi znanega stanja tehnike in skupnega splošnega znanja. Za rešitev relevantnega problema torej ni bil potreben razmislek na inventivni ravni.

Z navedenimi razlogi se pritožnica ne sooči in ne ponudi trditev in dokazov, ki bi potrdili nasprotno. Zgolj posplošen pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje pri presoji pogoja inventivnosti ni upoštevalo vseh njenih trditev in pripomb na izvedensko mnenje, ne zadošča. Pritožbeni očitek, da se pri presoji pogoja inventivnosti ni upoštevalo, da izum toženke ščiti značilnost, da se hod hidravlične naprave lahko prilagaja vsakokratni dolžini žagancev, pa ni upošteven. Kot je bilo predhodno že obrazloženo, patent navedene značilnosti ne ščiti, zato se sodišču prve stopnje do nje ni bilo potrebno opredeliti niti pri presoji pogoja inventivne ravni.

Stroški pravdnega postopka

Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da tožnici plača vse njene potrebne pravdne stroške. V pritožbi toženka navaja, da se je pritožila zoper odločitev, da je njen patent št. SI 25686 ničen, zato izpodbija tudi odločitev, da ji je sodišče glede na uspeh tožnice naložilo povračilo vseh potrebnih stroškov pravdnega postopka.

Vsebina pritožbe se na stroške pravdnega postopka sploh ne nanaša. Pritožnica izpodbija odločitev o glavni stvari, ki pa je, iz predhodno navedenih razlogov, prestala pritožbeni preizkus. Višje sodišče je zato izpodbijano odločitev preizkusilo le z vidika kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Ugotavlja, da je odločitev, da mora toženka, ki v pravdi ni uspela, tožnici povrniti potrebne stroške postopka materialnopravno pravilna (prvi odstavek 154. člena in 155. člen ZPP), sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo nobene procesne kršitve, na katere pazi višje sodišče po uradni dolžnosti.

Odločitev o pritožbah

Upoštevajoč vse navedeno višje sodišče ocenjuje, da sodišče prve stopnje v skladu s 112. členom ZIL-1 pravilno zaključilo, da je tožnica uspela dokazati, da izum, opisan s patentnimi zahtevki 1, 2, 3 in 4 v patentu št. SI 25686, ob dnevu patentne prijave ni izpolnjeval zahtevanih pogojev po 12. in 14. členu ZIL-1. Zato je tudi pravilno odločilo, da je patent št. SI 25686 ničen in toženki naložilo povračilo stroškov pravdnega postopka.

Višje sodišče je odgovorilo na pravno odločilne pritožbene razloge (prvi odstavek 360. člena ZPP). Ker uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani in ker tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), materialno pravo pa je bilo pravilno uporabljeno, je pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo ter sodbo in dopolnilno sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

Stroški pritožbenega postopka

Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Toženka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka, tožnici pa mora povrniti potrebne stroške odgovora na pritožbo. Višje sodišče jih je odmerilo skladno z določili Odvetniške tarife in tožnici ob upoštevanju vrednosti spornega predmeta kot potrebne stroške priznalo 1125 točk za odgovor na pritožbo, 2% za materialne stroške in 22 % DDV, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znaša 839,97 EUR. Toženka je dolžna tožnici povrniti stroške pritožbenega postopka v 15 dneh od prejema te sodbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, od zamude do plačila (378. člen v zvezi z 299. členom Obligacijskega zakonika in 313. členom ZPP).

1----------- 1 VSL sodba V Cpg 1044/2015 z dne 13. 4. 2016 in VSRS sklep III Ips 179/2007 z dne 26. 10. 2010. 2 Guidelines for Examination in the Eropean Patent Office, published by European Patent Office, part C, Chapter IV, 11.5. 3 Ratificirana z Zakonom o ratifikaciji Konvencije o podeljevanju evropskih patentov (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe št. 19/02). 4 VSL sodba V Cpg 558/2018 z dne 12. 9. 2019. 5 VSL sodba I Cpg 942/2009 z dne 18. 3. 2010. 6 VSL sodba V Cpg 564/2022 z dne 9. 5. 2023. 7 Prim. tudi VSL V Cpg 564/2022 z dne 9. 5. 2023.

Zveza:

Zakon o industrijski lastnini (2001) - ZIL-1 - člen 10, 10/1, 12, 12/1, 12/2, 14, 14/1, 18, 18/4, 87, 87/2, 87/4, 93, 111, 112, 112/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.