Jedro

V objavi dnevnega reda skupščine delniške družbe morajo biti predlogi za sprejem sklepov objavljeni v taki vsebini v kakršni bodo predmet glasovanja. Le na tako objavljen dnevni red skupščine se delničarji lahko pripravijo oziroma odzovejo.

Izvolitev organov skupščine je operativnega pomena in ni v zvezi s korporacijskimi upravičenji delničarjev, zato opustitev imen članov skupščinskega organa in notarja v objavi dnevnega reda sama po sebi nima za posledico ničnost sklepa skupščine. Ni utemeljen tožbeni zahtevek na ničnost sklepa skupščine, ki je zaradi vpisa v sodni register pred odločanjem o tožbenem zahtevku, konvalidiral. Za poslovnik o delu skupščine se smiselno uporablja določba ZGD, ki se uporablja glede sprememb statuta. Tožeča stranka mora navesti konkretna dejstva, ki pomenijo izpolnitev pravnih standardov po določbi 1. odst. 364. čl. ZGD. Na splošno ni verjetno, da bi pravna poslovnika o delu skupščine, kot akt za operativno delo telesa, lahko vsebovala določbe, ki bi bile dejanski stan v tem členu predvidevali pravil standardov, kot elementov izpodbojnosti.

Izrek

1. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi, sodba sodišča prve stopnje se delno spremeni tako, da se tožbenemu zahtevku na ugotovitev ničnosti sklepov skupščine delniške družbe L., z dne 19.12.1996, zapisanih v notarskem zapisniku notarja A.B. iz Ljubljane z dne 19.12.1996 v točkah pet, šest, osem in enajst dnevnega reda ugodi.

2. V ostalem delu (glede ugotovitve ničnosti sklepov, zapisanih v točkah ena, sedem, devet in deset dnevnega reda notarskega zapisnika notarja A.B. iz Ljubljane ter glede zavrnitve tožbenega zahtevka na razveljavitev sklepa, zapisanega v deseti točki dnevnega reda istega notarskega zapisnika, kakor tudi glede zavrženja tožbenega zahtevka na razveljavitev četrtega, šestega, dvanajstega, petnajstega, triindvajsetega, osemindvajsetega, enaintridesetega, dvaintridesetega in šestintridesetega člena poslovnika skupščine) se pritožba tožene stranke zavrne kot neutemeljena in se v tem delu potrdi odločba sodišča prve stopnje.

3. Stranki spora nosita vsaka svoje stroške prvostopnega postopka.

4. Tožena stranka mora tožeči stranki povrniti polovico pritožbenih stroškov, odmerjenih v višini 46.150,00 SIT, v osmih dneh pod izvršbo.

Obrazložitev

Tožeča stranka je v postopku pred sodiščem prve stopnje postavila tako primarni tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti sklepov skupščine, navedenih v prvi, peti, šesti, sedmi, osmi, deveti, deseti in enajsti točki dnevnega reda skupščine, kakor tudi dva eventualna zahtevka v zvezi s primarnim tožbenim zahtevkom glede sklepa skupščine, navedenega v deseti točki dnevnega reda skupščine in sicer bodisi na razveljavitev tega sklepa skupščine o sprejemu poslovnika skupščine oziroma na razveljavitev posameznih, v izreku te odločbe že citiranih členov navedenega akta.

Sodišče prve stopnje je tožbo tožeče stranke v delu tožbenega zahtevka zaradi razveljavitve posameznih členov poslovnika skupščine zavrglo, v ostalem delu pa njen tožbeni zahtevek (tako primarni kot eventualni) zavrnilo. Tožečo stranko je obsodilo na povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 11.200,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe do plačila.

Zoper tako odločbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka po svojem pooblaščencu. Uveljavila je pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava (prva in tretja točka 1. odst. 353. člena ZPP) ter predlagala, da pritožbeno sodišče napadeno odločbo spremeni tako, da njenemu tožbenemu zahtevku ugodi. Priglasila je pritožbene stroške.

Iz pritožbenih navedb je razvidno, da se pritožnica ne strinja z materialnopravnim stališčem prvostopnega sodišča o zadostnosti objavljene vsebine predlogov sklepov v sklicu skupščine glede na določbe 286. čl. ZGD. Sprašuje se o smislu določil 288. čl. ZGD, če bi bilo po preje citiranem informiranosti delničarjev zadoščeno z pozivom, da si gradivo z vsebino predlogov posameznih sklepov ogledajo na sedežu družbe. Opozarja, da zakon izrecno v drugem odstavku 286. člena tak način obveščanja določa le za spremembe statuta. Konkretno se sklicuje na svojo lokacijsko oddaljenost od sedeža družbe, katere delničarji so tožnice. Pritožnica napada tudi odločitev glede podrednih zahtevkov, pri čemer sklep o zavrženju tožbe izpodbija zato, ker se ne strinja z razlogi prvostopnega sodišča o v prvem podrednem zahtevku že obseženem izpodbijanju določb poslovnika, zaradi česar naj bi bil drugi podredni zahtevek identičen prvemu podrednemu zahtevku. Predvsem pa tudi meni, da je odločitev o zavrnitvi izpodbijanja skupščinskega sklepa, navedenega pod deseto točko dnevnega reda skupščine nepravilna, ker se je tekom postopka pred sodiščem prve stopnje pokazalo, da je skupščina odločala o drugačnem tekstu, kot je bil ob objavi sklica skupščine dan delničarjem na razpolago.

Na vročeno pritožbo tožena stranka ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena le delno.

K prvi točki izreka te odločbe; Po tretji alinei prvega odstavka 359. člena ZGD je ničen sklep skuščine, če je bil sprejet na skupščini, ki ni bila sklicana v skladu z 281. do 287. čl. tega zakona in določbami statuta. V konrektnem primeru v isti določbi predvidena izjema ne pride v poštev, ker se skupščine tožene stranke z dne 19.12.1996 niso udeležili vsi delničarji.

V kontekstu tega spora je šlo za uveljavljanje ničnosti zaradi kršitve tretjega odstavka 286. čl. ZGD, po katerem morata predlagatelja za vsako točko dnevnega reda, o kateri naj bi odločila skupščina, v objavi dnevnega reda podati predloge za sprejemanje sklepov.

Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek po 1. odst. 362. člena ZGD zavrnilo zato, ker je bil v objavi sklica skupščine (Ur. l. RS št. 64 z dne 15.11.1996, dokazna priloga pod A5) k vsaki točki dnevnega reda naveden predmet obravnavanja in opredeljena vsebina ter napotek delničarjem glede podrobnejšega vpogleda v gradivo za objavljeni dnevni red. Tak način objave namreč po mnenju prvostopnega sodišča delničarjem ni kratil upravljalskih upravičenj, saj jih je seznanil z vsebinskimi vprašanji, o katerih se je na skupščini glasovalo v vsebini, kot je bila zapisana v gradivu. S tem je bilo po mnenju prvostopnega sodišča generalnemu namenu objave zadoščeno, saj je bil predmet odločanja v objavi konkretiziran do te mere, da so delničarji lahko nedvomno razbrali o čem se bo v formalnem in vsebinskem smislu na skupščini razpravljalo in odločalo. Ugotovilo je tudi, da se po vsebini predlogi sklepov v gradivu niso razlikovali od objavljenih predlogov.

S stališčem prvostopnega sodišča, razvidnim v povzetih razlogih, se sodišče druge stopnje v delu, ki se nanaša na sklepe skupščine, zapisane v notarskem zapisniku notarja A.B. v točkah, pet, šest, osem in enajst dnevnega reda, ne more strinjati. Določba tretjega odstavka 286. člena ZGD, je po mnenju drugostopnega sodišča jasna. Objavljeni morajo biti predlogi za sprejem sklepov, kar pomeni takšni, kot bodo predmet glasovanja. Določena je torej konkretnost in natančnost (ne le okvirnost ali vsebinskost), saj se le na tako objavljen dnevni red lahko delničarji pripravijo (glej prvi odstavek 288. člena ZGD in 289 člen ZGD). Eventuelni nasprotni predlogi delničarjev, ki morajo biti družbi poslani v enem tednu po objavi sklica skupščine, so predlogi drugačnih odločitev o tistih, ki jih predlaga uprava ali nadzorni svet in že zaradi tega morajo biti tako eni, kot drugi povsem konkretni in točno takšni, kot naj bi bili sprejeti.

Toliko glede izhodiščnega stališča o "zadostnosti" objave dnevnega reda skupščine delniške družbe.

V konkretnem primeru je po mnenju drugostopnega sodišča potrebno iz tega stališča izhajati glede spornih sklepov skupščine, navedenih pod prvo točko izreka te odločbe. Glede teh je namreč podana skladnost konkretne vsebine sklepa, bodisi v odločitvi glede razporeditve dobička v letu 1994 oziroma izgube v letih 1993 in 1995 (peti in šesti sklep), bodisi v imenu revizorja (enajsti sklep) in v višini glede sejnine (osmi sklep) med zapisanimi v gradivu (dokazna priloga B1) in sprejetimi na skupščini (notarski zapisnik - dokazna priloga A6), medtem ko so bili v dnevnem časopisu A. z dne 15.11.1996 (A4) in že citiranem Uradnem listu (A5) objavljeni le tematsko torej vsebinsko. Iz njihove javne objave v nobenem od naštetih primerov brez pregleda gradiva (na sedežu družbe v pravni službi družbe v Verdu 100A, vsak delovni dan v tednu, med 10 in 12 uro - A5) družbeniki, konkretno tožnice, niso mogle sklepati na konkreten (glede odločitve, višine ali imena) predlog sklepov. Kratek rok za utemeljene nasprotne predloge in potrebne aktivnosti za pridobitev drugih delničarjev do glasovanja za spreminjevalni predlog (glej 288. in 289. čl. ZGD) izključujejo uporabo tretjega odstavka 286. člena ZGD drugače, kot se zapisana določba glasi. Med dikcijo objave "sprejme se predlagani sklep o izgubi za leti 1993 in 1995" in vsebino predlaganega ter sprejetega sklepa pod številko šest (gradiva B1 in notarskega zapisnika A6) je vsekakor popolna vsebinska razlika oziroma je v objavi dnevnega reda dejansko predlagani in sprejeti sklep povsem nekonkretiziran. Drugostopno sodišče je ta primer izpostavilo zato, ker je iz podatkov v spisu razvidno, da je bil sklep sprejet z 51.2% večino, kar ob 1.9% odsotnih delničarjih (podatek iz notarskega zapisnika k drugi točki dnevnega reda - A6) lahko pomeni, da bi bil spreminjevalni predlog tožnic lahko uspešnejši (ali celo zmagovit). Vzporednico s tem primerom, je potrebno potegniti tudi v primerih ostalih citiranih sklepov. Skupni imenovalec tem primerjavam pa je ugotovitev, da so bila upravljalska upravičenja tožnic - delničarjev v primeru navedenih sklepov vsekakor okrnjena, ker je na učinkovito pripravo v smislu že povdarjenih z zakonom določenih aktivnosti družbenikov pomanjkljiva objava sklepov objektivno lahko vplivala.

S temi dejanskimi in materialnopravnimi razlogi, je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke deloma ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku na ničnost ugodilo glede sklepov pod peto, šesto, osmo in enajsto točko dnevnega reda, zapisano v že citiranem notarskem zapisniku (4. točka 373. člena ZPP).

K drugi točki izreka te odločbe: Glede sklepov skupščine, sprejetih na skupščini delniške družbe dne 19.12.1996 in zapisanih v citiranem notarskem zapisniku v točka ena, sedem, devet in deset, pa je odločitev prvostopnega sodišča pravilna in pritožba v tem delu neutemeljena.

Ker se skupščina delniške družbe opravi, kot seja oziroma zasedanje (glej tretji odstavek 283. člena ZGD) se najprej izvoli organe, kot delovno telo, za izvedbo poteka zasedanja. Gre za izvolitev organov skupščine zaradi njene operativnosti in ne iz področij pristojnoti, ki so v zvezi s korporacijskimi pravicami delničarjev (282. člena ZGD). Zgolj opustitev objave imen kandidatov za "operativne" organe skupščine in notarja (292. člena ZGD) v objavljenem dnevnem redu zaradi navedenega ne more imeti za posledico ničnost sprejetega sklepa s konkretnimi podatki, če se na drugačne razloge ničnosti takega sklepa tožeča stranka ni sklicevala. Na obstoj ničnostnih razlogov po ZGD sodišče namreč ne pazi po uradni dolžnosti (primerjaj 103., 110. člen ZOR z 359. do 363. členom ZGD). Toliko glede sklepa, zapisanega v točki ena citiranega notarskega zapisnika.

Sedmi sklep skupščine v času odločanja o tožbenem zahtevku tožene stranke ni ničen. Gre za sklep o izvolitvi članov nadzornega sveta.

Po določbi 2. odst. 359. člena ZGD ničnosti skupščinskih sklepov ni možno uveljavljati, če so vpisani v register, razen, če gre za preslepitev ali če zakon izrecno določa drugače. Iz podatkov sodnega registra pod vl. št. XXXX je razvidno, da je registrsko sodišče, Okrožno sodišče v Ljubljani na skupščini z dne 19.12.1996 izvoljene člane nadzornega sveta s sklepom, opr. št. Srg 199701639 dne 17.9.1997 vpisalo v register na podlagi dne 17.3.1997 vloženega predloga tožene stranke. Ugotovljeno dejstvo o podatku javnopravnega pomena vodi v materialnopravni zaključek, da je odločitev prvostopnega sodišča glede tega skupščinskega sklepa iz teh razlogov pravilna. Z zakonom določena konvalidacija je nadomestila v objavi dnevnega reda podano opustitev osebnih podatkov za izvolitev predlaganih članov nadzornega sveta. Dejstev, ki bi nasprotovala tu razloženi uporabi 2. odst. 359. člena ZGD pa tožeča stranka ni zatrjevala (prim. 361. člen in 263. člen ZGD).

Glede objave devetega in desetega sklepa skupščine, pa se na ničnost iz istih razlogov, kot pri prvih obravnavanih sklepih tožeča stranka ni mogla uspešno sklicevati, saj je bilo njeni informiranosti zadoščeno v skladu (glede sprememb statuta) in v smislu (glede poslovnika skupščine) določilom drugega odstavka 286. člena ZGD. Pri slednjem pa je po mnenju pritožbenega sodišča ponovno potrebno povdariti še vsebino, ki je namenjena ureditvi poteka skupščine, kot zasedanja in v tem smislu ne more vsebovati določb (in jih tudi ne vsebuje), ki bi posegale v korporacijska in s tem upravljalska upravičenja delničarjev.

S temi dejanskimi in materialnopravnimi razlogi, je bilo potrebno pritožbo v delu, ki se nanaša na skupščinske sklepe, zapisane v notarskem zapisniku v točkah ena, sedem, devet in deset kot neutemeljeno zavrniti in sodbo prvostopnega sodišča v tem delu, kot pravilno potrditi (368. člen ZPP).

V zvezi z dosedanjimi razlogi te odločbe pritožbeno sodišče še povdarja, da je upoštevalo tudi stališča, izražena v odločbah Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (opr. št. III Ips 56/99 z dne 8.7.1999 in III Ips 112/99 z dne 25.8.1999).

K potrditvi odločitve prvostopnega sodišča o zavrnitvi podrednega zahtevka oziroma zavrženju tožbe s podrednim zahtevkom: Sodišče prve stopnje je za zavrnitev tožbenega zahtevka, s katerim je tožeča stranka izpodbijala sklep o sprejemu poslovnika, navedlo vsa odločilna dejstva in materialnopravne razloge za svojo odločitev. V izogib ponavljanju se drugostopno sodišče nanje sklicuje in v zvezi s pritožbenimi navedbami le še dodaja: S tem, ko je prvostopno sodišče zavrglo tožbo v delu tožbenega zahtevka, s katerim je tožeča stranka merila na razveljavitev posameznih členov skupščinskega poslovnika, ni v ničemer prizadelo procesnih pravic tožeče stranke, saj je podrobno in pregledno obravnavalo njeno izpodbijanje posameznih določb poslovnika, pri čemer je pomotno označena določila po vsebini pravilno prepoznalo v aktu, ki je bil v gradivu (B1) in sprejet na skupščini (A1). Stranka bi za svoj zahtevek na neveljavnost celotnega poslovnika morala izpodbijati vsako njegovo določilo. Ta, ki jih je izpostavila in zajela v svoj podredni zahtevek in jih je sodišče obravnavalo v okviru odločanja o primarnem izpodbojnem zahtevku pa niso taka, da bi vplivala na veljavnost vseh določil poslovnika, tudi tistih o katerih tožeča stranka ni trdila ničesar. Drugostopno sodišče zlasti pritrjuje prvostopnemu sodišču v stališču, oprtem na določbo prvega odstavka 364. čl. ZGD in dodaja: Na splošno ni verjetno, v konkretnem primeru pa še posebej ne, da bi izpostavljena določila poslovnika nasprotovala temeljnim ciljem družbe, ki so vsekakor v poslovanju družbe, delitvi dobička, dobrem gospodarjenju oziroma, da bi bila v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji, ki se odražajo v enakopravnosti delničarjev ne glede na glasovalno moč, v njihovih osebnih razmerjih, v načelu pravičnosti in podobno in poleg tega tudi merila na oškodovanje delničarjev. V izpodbijanih razlogih se tožeča stranka do pravnih standardov v citiranem določilu konkretno niti ni opredelila, pritožba pa vsebinskih razlogov k posameznim izpodbijanim določilom ne napada, pač pa meni, da bi moralo biti njenemu primarnemu izpodbojnemu tožbenemu zahtevku ugodeno že zato, ker "je skupščina nesporno odločala o povsem drugem tekstu poslovnika, kot je bil v gradivu, ki ga je tožena stranka dostavila tožnikom". S tem v zvezi se dejanskim ugotovitvam in razlogom prvostopnega sodišča pritožbeno sodišče pridružuje, se nanje sklicuje in le še dodaja: Pritožnica mora očitano dejstvo pripisati lastni povzročitvi nepopolne informiranosti saj iz ugotovljenih dejstev izhaja, da je bil v gradivu (B1) prav tekst predlaganega poslovnika, kakršen je bil predmet glasovanja.

S temi razlogi je sodišče druge stopnje neutemeljeno pritožbo zoper sodbo in sklep sodišča prve stopnje glede podrednih zahtevkov zavrnilo in v tem delu prav tako potrdilo pravilno odločitev prvostopnega sodišča (368. čl. ZPP).

Pri svojih odločitvah je sodišče druge stopnje upoštevalo še ugotovitev, da prvostopno sodišče ni zagrešilo nobene od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 354. čl. ZPP, na kar je moralo pritožbeno sodišče pri preizkusu izpodbijane odločbe paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 365. čl. ZPP).

Glede stroškov prvostopnega postopka je sodišče druge stopnje v posledici delne spremembe prvostopne odločbe (glej drugi odstavek 166. čl. ZPP) odločilo, da trpi vsaka stranka svoje stroške. Glede na odločitev gre namreč za enakovreden doseženi uspeh strank v prvostopnem postopku (drugi odstavek 154. člena ZPP).

Glede stroškov pritožbenega postopka pa je sodišče druge stopnje toženi stranki naložilo, da povrne tožeči stranki polovico njenih stroškov pritožbe, ki jih je sicer priglasila v skladu z Odvetniško tarifo in Zakonom o sodnih taksah. Pri tej odločitvi je prav tako upoštevalo obe že citirani določbi ZPP o stroških postopka.