- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep II Cp 3570/2012
ECLI:SI:VSLJ:2013:II.CP.3570.2012 Civilni oddelek
Povzetek
- Ugotavljanje dejanskega stalnega bivališča tožene strankeAli je sodišče pravilno ravnalo, ko je zavrglo tožbo zaradi nepopolnosti, kljub temu da je tožeča stranka pridobila podatke o stalnem prebivališču tožene stranke?
- Postavitev začasnega zastopnikaAli je sodišče dolžno postaviti začasnega zastopnika toženi stranki, če ugotovi, da tožena stranka ne prebiva na prijavljenem naslovu?
- Kršitev procesnih pravilAli je sodišče prve stopnje kršilo določbe pravdnega postopka, ko je zavrglo tožbo, ne da bi upoštevalo predložene dokaze o stalnem prebivališču tožene stranke?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Sodišče mora v primerih, ko ugotovi, da posameznik ne prebiva na naslovu, na katerem je prijavljen, zahtevati sprožitev postopka ugotavljanja dejanskega stalnega bivališča po določbah ZPPreb. Če bo v tem postopku ugotovljeno dejansko prebivališče tožene stranke, ji bo sodišče lahko sodno pisanje vročilo na ta naslov, če tožene stranke ne bo mogoče najti in bo zato izbrisana iz registra prebivalstva, pa ji bo sodišče na predlog tožeče stranke lahko postavilo začasnega zastopnika.
Izrek
Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom zavrglo tožbo tožeče stranke, s katero je zahtevala, da ji tožena stranka plača glavnico v znesku 9.700,00 EUR in pogodbene obresti v znesku 567,37 EUR, oboje z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe dalje do plačila.
2. V pritožbi proti sklepu se tožeča stranka sklicuje na bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter predlaga razveljavitev sklepa in postavitev začasnega zastopnika toženi stranki. Navaja, da je v roku za pridobitev naslova tožene stranke opravila poizvedbe na Ministrstvu za notranje zadeve ter iz Centralnega registra prebivalstva pridobila podatek o stalnem prebivališču tožene stranke. Iz tega podatka je izhajalo, da ima tožena stranka kot stalni naslov naveden naslov, iz katerega se je tožba vrnila z oznako „preseljen“. Tožeča stranka je te ugotovitve posredovala sodišču, ki bi moralo na podlagi 4. točke drugega odstavka 82. člena ZPP potem, ko je prejelo vlogo tožeče stranke dne 10.4.2012, postaviti toženi stranki začasnega zastopnika ter tožečo stranko pozvati k plačilu stroškov. Tožbo bi lahko zavrglo šele v primeru neplačila stroškov za začasnega zastopnika. Tožeči stranki je tako onemogočeno varstvo njenih pravic.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Sklep o zavrženju tožbe je sodišče prve stopnje oprlo na ugotovitev, da tožeča stranka kljub pozivu na dopolnitev tožbe in opozorilu na posledice, v postavljenem roku tožbe ni dopolnila. Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje poskušalo vročiti tožbo toženki na naslov, ki ga je tožeča stranka navedla v tožbi, vendar se je pošiljka vrnila z oznako „preseljen“. Zato je tožeči stranki s sklepom z dne 20.3.2012 naložilo, da tožbo popravi oziroma dopolni tako, da navede pravilen in popolen naslov tožene stranke. Tožeča stranka je prosila za podaljšanje roka za pridobitev pravilnega naslova, nato pa sodišču z vlogo z dne 10.4.2012 sporočila, da je na podlagi poizvedb na Ministrstvu za notranje zadeve naslov tožene stranki tisti, kot ga je že navedla v tožbi.
5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče kršilo določbo petega odstavka 108. člena ZPP, ko je v tej procesni situaciji tožbo zavrglo kot nepopolno. Tožnica se je namreč po prejemu sklepa o dopolnitvi tožbe pravočasno odzvala s tem, ko je sporočila sodišču, da je opravila poizvedbe na Ministrstvu za notranje zadeve ter se na ta način prepričala o pravilnosti prijavljenega prebivališča toženke, kot je naveden v tožbi. Po določbi tretjega odstavka 143. člena ZPP sodišče pridobi podatke o tem, ali je naslov, na katerem je bil opravljen poskus vročitve, enak naslovu za vročanje, ki je prijavljen v skladu z zakonom, ki ureja prijavo prebivališča. Zato je v taki procesni situaciji preuranjen in zato nepravilen sklep o tem, da je tožba nepopolna. Sodna praksa v podobnih primerih (1), predvsem pa odločba Ustavnega sodišča (2), nalagata sodišču, da mora v primerih, ko ugotovi, da posameznik ne prebiva na naslovu, na katerem je prijavljen, zahtevati sprožitev postopka ugotavljanja dejanskega stalnega bivališča po določbah Zakona o prijavi prebivališča. Če bo v tem postopku ugotovljeno dejansko prebivališče tožene stranke, ji bo sodišče lahko sodno pisanje vročilo na ta naslov, če tožene stranke ne bo mogoče najti in bo zato izbrisana iz registra prebivalstva, pa ji bo sodišče na predlog tožeče stranke lahko postavilo začasnega zastopnika.
6. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi in sklep razveljavilo ter zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem naj odpravi zgoraj ugotovljene procesne kršitve (3. točka 365. člena ZPP).
(1) sklep VS RS II Ips 72/2002, sklep VSL III Cp 569/2007,
(2) Odločba U-I-279/08