Jedro

Dohodki tožničine družine ne dosegajo vseh osnovnih zneskov minimalnega dohodka v višini 577,62 EUR mesečno na osebo, ki je določen z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke, saj znašajo le 368,00 EUR po osebi mesečno. Ker se drugo premoženje ne upošteva in ne vpliva na dodelitev denarne socialne pomoči, bi bila tožnica do te upravičena. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožnico oprostilo plačila sodne takse za tožbo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožečo stranko oprosti plačila sodne takse za tožbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dovolilo, da tožeča stranka plača sodno takso za tožbo v višini 120,00 EUR v štirih obrokih. Prvi obrok v višini 30,00 EUR zapade v plačilo v roku 15 dni po prejemu plačilnega naloga, drugi v višini 30,00 EUR zapade v plačilo 19. 11. 2016, tretji v višini 30,00 EUR 19. 12. 2016 in četrti obrok v višini 30,00 EUR 19. 1. 2017. 2. Zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče prve stopnje skladno z odločbo US RS opr. št. U-I-85/14-13 z dne 10. 7. 2014 ugotavljalo, ali bi bila tožnica upravičena do denarne socialne pomoči, če bi pristojnemu CSD podala vlogo za pridobitev in zaključilo, da do socialne pomoči ne bi bila upravičena. Pri tem pa sodišče ni ugotavljalo, ali bi bila sredstva, s katerimi se preživlja tožnica ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati, kljub temu, da ne prejema denarne socialne pomoči in ne izpolnjuje pogojev za njeno pridobitev, občutno zmanjšana. Sodišče prve stopnje bi moralo uporabiti cenzus, ki se uporablja za odobritev brezplačne pravne pomoči, ki znaša 577,62 EUR, ki pa ga tožnica z dvema mladoletnima otrokoma ne dosega. Pri tem opozarja na to, da je bila tožnica pred Okrožnim sodiščem v Kranju oproščena plačila sodnih taks v istem obdobju. Iz navedenih razlogov predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da v celoti ugodi predlogu za oprostitev sodnih taks.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami – ZPP) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ob takšnem preizkusu pritožbeno sodišče ni ugotovilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti. Izpodbijani sklep pa ni materialnopravno pravilen, ker je v času po njegovi izdaji Ustavno sodišče Republike Slovenije ugotovilo, da zakonske določbe Zakona o sodnih taksah (ZST-1, Ur. l. RS, št. 37/2008 do 63/2013), na podlagi katerih je bil izdan, niso v skladu z Ustavo RS.

5. ZST-1 v 11. členu določa, da sodišče oprosti stranko plačila takse v celoti, če stranka na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene prispevke in zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Drugi odstavek 11. člena ZST-1 določa, da stranko, ki ni prejemnik denarne socialne pomoči po prejšnjem odstavku, sodišče delno oprosti plačila taks, če bi bila s plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. V skladu s tretjim odstavkom 11. člena ZST-1 sodišče stranki, ki ni prejemnik denarne pomoči po prvem odstavku tega člena, odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če bi bila s takojšnim plačilom ali takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Sodišče lahko stranki odloži plačilo taks najdalje do izdaje odločbe. Pri odločanju o delni oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke.

6. Ustavno sodišče Republike Slovenije je v postopku presoje ustavnosti navedenega člena ZST-1 z odločbo U-I-85/14-13, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS št. 58/2014 (28. 7. 2014), odločilo, da je prvi odstavek v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 11. člena ZST v neskladju z Ustavo RS v delu, ki ne omogoča, da sodišče oprosti stranko plačila sodne takse v celoti, ko stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, čeprav bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala. Državnemu zboru je naložilo, da mora ugotovljeno neskladje odpraviti v roku enega leta po objavi te odločbe, do odprave ugotovljenega neskladja pa se 1. odstavek v zvezi z 2. in 3. odstavkom 11. člena ZST-1 uporablja tako, da sodišče oprosti stranko plačila sodnih taks v celoti, čeprav stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, če bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala.

7. Ob upoštevanju citirane odločbe Ustavnega sodišča, zlasti odločitve o načinu njene izvršitve oz. uporabe 1. odstavka v zvezi z 2. in 3. odstavkom 11. člena ZST-1 do odprave ugotovljenega neskladja teh določb z Ustavo RS, je odločitev sodišča prve stopnje o obročnem plačilu takse za tožbo napačna, saj tožnica izpolnjuje vse pogoje za taksno oprostitev v celoti. Iz izjave in prilog izhaja, da je tožnica na starševskem dopustu in prejema starševsko nadomestilo v višini 342,69 EUR na mesec. Mož A.A. je zaposlen in prejema plačo v povprečju 900,00 EUR, prihodek iz naslova otroškega dodatka (112,00 - 230,00 EUR), da je lastnik stanovanja, v katerem družina prebiva, osebnega avtomobila Fiat Punto letnik 2006, katerega vrednost je ocenil na 2.000,00 EUR, 12 delnic SIVENT po 0,30 EUR in kmetijskega zemljišča v vrednosti 340,00 EUR. Družino sestavljata še dva mladoletna otroka.

8. Iz navedenega izhaja, da dohodki tožničine družine ne dosegajo vseh osnovnih zneskov minimalnega dohodka v višini 577,62 EUR mesečno na osebo, ki je določen z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke, saj (ob upoštevanju otroškega dodatka v višini 230,00 EUR) znašajo le 368,00 EUR po osebi mesečno. Ker se drugo premoženje ne upošteva in ne vpliva na dodelitev denarne socialne pomoči, bi bila tožnica do te upravičena.

9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

10. Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih pritožnica ni priglasila.