26. 4. 2021

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Danila Herjavca, Spodnji Duplek, na seji 26. aprila 2021

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti šeste alineje tretjega odstavka 2. člena Uredbe o izvajanju presejalnih programov za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 204/20, 20/21, 59/21 in 64/21) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik navaja, da izpodbija 1. člen Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju presejalnih programov za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 20/21 – v nadaljevanju novela Uredbe), ki določa, da se v Uredbi o izvajanju presejalnih programov za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 204/20) v 2. členu v tretjem odstavku na koncu pete alineje doda nova, šesta alineja, po kateri posebni presejalni programi (v nadaljevanju posebni programi) obsegajo mikrobiološke preiskave oseb, ki izvajajo storitve ali prodajo blaga in za katere je z odloki vlade, s katerimi se določajo ukrepi za preprečevanje in obvladovanje posledic nalezljive bolezni COVID-19, določeno obvezno testiranje na virus SARS-CoV-2. Ker je ta postala integralni del v izreku citirane uredbe (v nadaljevanju Uredba), je Ustavno sodišče štelo, da pobudnik izpodbija šesto alinejo tretjega odstavka 2. člena Uredbe.

2.Pobudnik povzema obvestilo Ministrstva za zdravje, da je Vlada Republike Slovenije z novelo Uredbe v okvir posebnega presejalnega programa uvrstila osebe, ki izvajajo storitve ali prodajo blaga in je za njih določeno obvezno testiranje. Izpodbijana določba naj bi bila nezakonita, v nasprotju s sedmo in osmo alinejo 5. člena Zakona o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08, 55/17 in 177/20 – ZPacP) in v neskladju z 18., 19. in 57. členom Ustave. Pobudnik navaja, da predstavlja obvezno testiranje grob odvzem svobode zdravim posameznikom, ki nimajo znakov bolezni COVID-19, tudi če je izvid testa pozitiven, in razlaga, zakaj po njegovem mnenju testiranje na virus SARS-CoV-2 ni zanesljivo in je zato nesmiselno.

3.Za vsebinsko obravnavo pobude morajo biti izpolnjene procesne predpostavke, ki jih določa Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – v nadaljevanju ZUstS). Ta v drugem odstavku 24.b člena določa, da mora pobuda vsebovati podatke, iz katerih je razvidno, da izpodbijani predpis neposredno posega v pobudnikove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Pobudnik mora predložiti tudi ustrezne listine, na katere se sklicuje za utemeljitev svojega pravnega interesa.

4.Pobuda ne vsebuje navedb, s katerimi bi pobudnik utemeljil svoj pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijane določbe Uredbe. Pravni interes tudi ni razviden iz listin, ki jih je pobudnik predložil pobudi.

5.V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUstS Ustavno sodišče pobudo zavrže, če niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 24.b člena ZUstS. Ker pobuda navedenih pogojev ne izpolnjuje, njena obravnava ni mogoča in jo je Ustavno sodišče zavrglo.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik