Jedro

Za izrek sporne kazni so po presoji sodišča zadoščale ugotovitve inšpektorja, pravilno zapisane v zapisniku o inšpekcijskem pregledu ob njegovem prihodu. Tožnik namreč ni izpolnil obveznosti, ki mu je bila naložena z izvršilnim naslovom, niti ni po sklepu o izvršbi, v katerem mu je bila na podlagi 298. člena ZUP zagrožena denarna kazen 1.000,00 €, če v naknadno določenem roku ne bo izpolnil obveznosti, izpolnil svoje obveznosti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Veterinarska uprava RS, Območni urad Celje, kot prvostopenjski organ, je s sklepom št. 06171-366/2009/26-1 z dne 3. 2. 2011 odločila, da je dolžan zavezanec, A. d.d., v roku 8 dni, plačati denarno kazen v višini 1000 EUR, ki je bila zagrožena s sklepom istega organa, št. 06171-366/2009/23-1 z dne 1. 4. 2010 (1. točka izreka). V 2. točki izreka je zavezancu za izvršitev naložene obveznosti določila naknadni rok za izpolnitev obveznosti in v primeru neizvršitve obveznosti zagrozila z uporabo nove denarne kazni v višini 1.000 EUR. V 3. točki izreka je odločila, da pritožba zoper ta sklep ne zdrži izvršitve izvršbe. Odločitev temelji na ugotovitvi, da je bila s sklepom o izvršbi, št.06171-366/2009/23-1 z dne 1. 4. 2010, zagrožena denarna kazen v znesku 1.000 EUR, če ne bo v naknadnem roku, dne 12. 4. 2010, zavezanec izvršil obveznosti naložene v 1. točki izreka odločbe 06171-366/2009/12-1 z dne 27. 1. 2010. Sklep o izvršbi št. 06171-366/2009/23-1 z dne 1. 4. 2010 je bil stranki vročen 1. 4. 2010. Ob kontrolnem pregledu dne 3. 2. 2011 je bilo ugotovljeno, da zavezanec ni izvedel odrejenega ukrepa iz 1. točke prej navedene odločbe, kar pomeni, da je bilo treba na podlagi drugega in tretjega odstavka 298. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), uporabiti najmilejše prisilno sredstvo za izpolnitev obveznosti – denarno kazen v tej višini, ter zagroziti z novim prisilnim sredstvom, to je denarno kaznijo v višini 1.000 EUR, če zavezanec svojih obveznosti v na novo določenem roku še vedno ne bo izpolnil. Tožeča stranka odločitvi oporeka. Pojasnjuje, da ji je bilo z odločbo prvostopenjskega organa z dne 27. 1. 2010 naloženo, da mora živalim v hlevu, ki se jih takoj po prispetju v klavnico ne zakolje, zagotoviti, da imajo stalno na voljo vodo za napajanje iz ustreznih naprav za napajanje. Rok za odpravo pomanjkljivosti je bil 19. 2. 2010. Za izvršitev te odločbe je organ prve stopnje 1. 4. 2010 izdal tudi sklep o dovolitvi izvršbe, s katerim je dovolil izvršbo te odločbe in tožeči stranki odredil njeno izvršitev v naknadnem roku do 12. 4. 2010. Dne 3. 2. 2011 je bila v obratu tožeče stranke opravljena kontrola izvrševanja navedene odločbe in ugotovljeno, da tožeča stranka ni izvedla odrejenega ukrepa, vendar je bilo dejansko stanje ugotovljeno napačno. Kot je že bilo pojasnjeno v pritožbi, so bile živali kritičnega dne pripeljane pred dogovorjeno 11. uro, zaradi česar osebe, ki je zadolžena za prevzem živali in njihovo oskrbo v hlevu, ni bilo na delovnem mestu. Tudi v zapisniku o opravi kontrolnega pregleda dne 3. 2. 2011 je bilo ugotovljeno, da so imele živali na razpolago čisto vodo takoj, ko je bil ogled zaključen, torej še v času inšpekcijskega pregleda, vendar je v zvezi s temi pritožbenimi navedbami drugostopenjski organ zaključil, da te okoliščine niso pomembne, saj je bilo za odločitev prvostopenjskega organa pomembno le, da živali niso imele na razpolago pitne vode, ko je prišla inšpektorica na kraj.

V predmetnem primeru je bila denarna kazen tožeči stranki v sklepu o dovolitvi izvršbe 1. 4. 2010 zagrožena v skladu 298. členom ZUP. Tožeča stranka je mnenja, da glede na vse ugotovljene okoliščine primera, ni mogoče zaključiti, da zavezanec svoje obveznosti ni izpolnil. Voda je bila pripeljanim živalim, kot je že bilo navedeno, zagotovljena ob 11. uri, ko je prišel usposobljeni delavec na svoje delovno mesto, kar je bilo ugotovljeno tudi v zapisniku o pregledu z dne 3. 2. 2011. Zaradi specifičnih okoliščin tako ni mogoče zaključiti, da tožeča stranka svoje obveznosti zagotavljanja vode živalim dejansko ni izpolnila, niti ni mogoče zaključiti, da nima nameščenih naprav, iz katerih je živalim omogočen stalen dostop do vode. Ker je bila denarna kazen tožeči stranki zagrožena za primer, ko svoje obveznosti ne bo izpolnila, je odločitev o prisilni izterjavi denarne kazni v primeru, ko zaradi okoliščin, na katere tožeča stranka ni imela vpliva (zaradi nizkih temperatur naprave niso ustrezno delovale), neutemeljena. V nadaljevanju tožeča stranka ponovno pojasnjuje delovanje sistema napajanja vode in poudarja, da je odreditev izterjave zagrožene denarne kazni neutemeljena, kot je neutemeljena tudi odločitev, da se tožeči stranki zagrozi s ponovno denarno kaznijo v znesku 1.000 EUR. Iz navedenega razloga tožeča stranka sodišču predlaga, da sklep prvostopenjskega upravnega organa, v zvezi z odločbo drugostopenjskega upravnega organa, odpravi. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem prereka tožbene navedbe iz razlogov navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

K I. točki izreka: Tožba ni utemeljena.

Po pregledu izpodbijanega sklepa in upravnih spisov sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep pravilen in skladen z določbami predpisov, na katere se sklicuje. Sodišče se strinja z razlogi, s katerimi je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa odločitev pojasnil prvostopenjski organ, in z razlogi, s katerimi je zavrnil pritožbene ugovore drugostopenjski organ, ter se nanje tudi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

V obravnavani zadevi je predmet spora upravni izvršilni postopek, ki temelji na določbi 298. člena ZUP, torej izvršba s prisilitvijo, s katero organ ki opravlja izvršbo, z denarno kaznijo prisili zavezanca k izpolnitvi obveznosti, v primeru, ko je zavezanec dolžan kaj storiti, dopustiti ali kaj trpeti, pa ravna v nasprotju s to obveznostjo, ali če je predmet izvršbe kakšno zavezančevo dejanje, ki ga ne more namesto njega opraviti nihče drug, ali če narava izvršbe to terja, ali če izvršba po drugih osebah ni bila uspešna ali ni primerna. Organ ki opravlja izvršbo zagrozi najprej zavezancu, da bo uporabil prisilno sredstvo, če ne bo izpolnil svoje obveznosti v danem roku. Če dani rok preteče brez uspeha, se prisilno sredstvo, s katerim mu je organ zagrozil takoj uporabi, obenem pa mu določi organ nov rok za izpolnitev obveznosti in mu zagrozi z novim strožjim ukrepom (drugi odstavek 298. člena).

V zadevi med strankami ni spora o tem, da je bila tožeči stranki z odločbo št. 06171-366/2009/12-1 z dne 27. 1. 2010, ki predstavlja izvršilni naslov, naložena obveznost, da mora živalim v hlevu, ki se jih takoj po prispetju v klavnico ne zakolje, zagotoviti, da imajo stalno na voljo vodo za napajanje iz ustreznih naprav za napajanje. Prav tako ni sporno, da je bil dne 1. 4. 2010 izdan sklep o dovolitvi izvršbe, v katerem je bila na podlagi določbe 298. člena ZUP tožeči stranki zagrožena denarna kazen 1000 EUR, če v naknadno določenem roku ne bo izpolnila obveznosti. Nadalje med strankama upravnega spora ni sporno, da je bilo ob kontrolnem inšpekcijskem pregledu dne 3. 2. 2011, s pričetkom ob 11.15 uri, ugotovljeno, da je tega dne ob 9.45 prispelo v klavniški depo vozilo za prevoz živali z 8 govedi, ter ob 10.12 uri še drugo vozilo z istim številom govedi. Nadalje iz tega zapisnika izhaja, da je bila v boksu št. 4, kamor je bilo nameščenih 8 govedi, v koritu za napajanje voda zmrznjena, voda iz napajalnika pa ni tekla. V boksu št. 5, kamor je bilo nameščenih preostalih 8 govedi, v napajalniku ni bilo vode, korito je bilo umazano s fecesem, voda iz napajalnika vode ni tekla. Po presoji sodišča je na podlagi teh ugotovitev drugostopenjski organ, ki je odločal o pritožbi tožeče stranke zoper sklep z dne 3. 2. 1001, pravilno zavrnil vse pritožbene ugovore, enake tožbenim ugovorom (ki se nanašajo bodisi na nepričakovan transport živali, bodisi na odsotnost usposobljenega delavca ali ugovore, ki se nanašajo na kasnejšo zagotovitev pitne vode pripeljanim živalim, še v času inšpekcijskega pregleda). Sodišče, ki je že uvodoma zapisalo, da se z razlogi za zavrnitev pritožbe v celoti strinja, tožeči stranki dodatno pojasnjuje le, da je so za izrek sporne kazni tudi po presoji sodišča zadoščale ugotovitve inšpektorja, pravilno zapisane na zapisniku o inšpekcijskem pregledu ob njegovem prihodu. Glede na navedeno je tudi po presoji sodišča prvostopenjski organ ravnal pravilno in skladno s drugim in tretjim odstavkom 298. člena ZUP in izdal sklep, ki ima vse v določbi 298. člena ZUP določene elemente, s katerim je tožeči stranki naložil plačilo zagrožene denarne kazni.

Ker je sodišče presodilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo kot neutemeljeno, na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

K II. točki izreka: Tožeča stranka je ob vložitvi tožbe predlagala povrnitev stroškov postopka. Skladno z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 trpi v primeru če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi, vsaka stranka svoje stroške postopka. Ker je v obravnavani zadevi sodišče tožbo zavrnilo, je skladno s prej citirano določbo moralo zavrniti tudi zahtevo za povrnitev stroškov postopka.