Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Up-21/97

Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Up-21/97

21.5.1997

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe I. J. iz C. na seji senata dne 21. maja 1997

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba I. J. zoper sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 46/96 z dne 8.10.1996, v zvezi z odločbo Sodišča združenega dela SRS opr. št. Sp 804/84 z dne 25.5.1984 in odločbo Sodišča združenega dela v Celju opr. št. S 88/84 z dne 3.4.1984 se ne sprejme v obravnavo.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pritožnik smiselno izpodbija odločbi obeh sodišč združenega dela, s katerima mu je bil pravnomočno zavrnjen zahtevek za ugotovitev neveljavnosti disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja zaradi hude kršitve delovnih dolžnosti, izpodbija pa tudi sodbo Vrhovnega sodišča RS, ki je kot neutemeljeno zavrnilo revizijo zoper ti odločbi.

2.Pritožnik v pritožbi, poleg nepojasnjenih očitkov na račun države in njenih organov in obsežnih trditev o utemeljenosti njegovega zahtevka ter o krivičnosti in zlonamernosti sklepov disciplinskih organov ter odločb vseh treh sodišč, navaja, da je bila obravnava pred disciplinsko komisijo opravljena v njegovi odsotnosti in da je bil v času, ko mu je tako prenehalo delovno razmerje, v bolniškem staležu, poleg tega pa delovni invalid.

3.Pozivu, naj navede, o katerih človekovih pravicah ali temeljnih svoboščinah trdi, da so mu bile z izpodbijanimi posamičnimi akti kršene, pa pritožnik navaja 163. člen bivše Ustave SFRJ ter 201. in 205. člen in prvi odstavek 220. člena bivše Ustave SRS. Zatrjuje tudi kršitev pravice do osebnega dostojanstva.

4.Pritožnik deloma smiselno deloma pa izrecno predlaga, naj Ustavno sodišče izpodbijane sodne odločbe razveljavi, samo razsodi, da ni bilo kršitve delovnih dolžnosti, naroči Vladi RS (ali podjetju, v katerem so mu izrekli ukrep prenehanja delovnega razmerja) izplačati 1 mio SIT akontacije za škodo, ki da mu je bila prizadejana, in sklene, da naj se Republika Slovenija ali Vlada RS opraviči pritožnikovi družini ter da iz (morebitnega) sojenja izloči Delavsko sodišče v Celju.

B.

5.Člen 163. Ustave SFRJ (in enako 205. člen Ustave SRS) govori o pravici delovnega človeka do socialnega zavarovanja. V Ustavi RS ureja pravico do socialne varnosti 50. člen, ki določa, da imajo državljani pod pogoji, določenimi z zakonom, pravico do socialne varnosti, in da država ureja obvezno zdravstveno, pokojninsko in drugo socialno zavarovanje ter skrbi za njihovo delovanje.

6.Izpodbijane sodne odločbe se s socialnim varstvom pritožnika ne ukvarjajo in mu pravice do njega ne morejo kršiti. Ni dvoma, da ima disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - oziroma v pritožnikovem primeru preklic pogojne odložitve izvršitve že prej izrečenega takega disciplinskega ukrepa - lahko za delavca ali tudi za njegovo družino posledice tudi v sferi socialne varnosti, toda izpodbijane sodne odločbe se z njimi ne morejo ukvarjati: predmet njihove presoje je le zakonitost izrečenega ukrepa oziroma - ko gre za sodbo Vrhovnega sodišča - pravilnost uporabe materialnega in procesnega prava pri sojenju o zakonitosti ukrepa. Kolikor bi pritožnik očitek te kršitve utemeljeval z zatrjevanjem, da mu je delovno razmerje prenehalo v času bolezenskega dopusta oziroma nezmožnosti za delo, je neutemljenost takega stališča pojasnjena že v sodbi Vrhovnega sodišča.

7.Člen 201. bivše Ustave SRS je jamčil pravico do dela in med drugim določal, da lahko delavcu proti njegovi volji preneha delo samo pod pogoji in na način, kot to določa zakon. Ustava RS pravice do dela ne določa kot človekove pravice; v 49. členu zagotavlja svobodo dela in dostopnost vsakega delovnega mesta vsakomur pod enakimi pogoji. Ta pravica pritožniku z izpodbijanimi sodnimi odločbami ni mogla biti kršena.

8.Pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave, prvi odstavek 220. člena nekdanje Ustave SRS) v obravnavanem primeru ni bila kršena: pritožnik tudi sam ne zatrjuje in ne dokazuje, da bi sodišča v njegovem primeru materialno in procesno pravo uporabila drugače kot je bila v času njihovega sojenja sodna praksa; pritožnik tudi ni bil prikrajšan za možnost enakopravnega sodelovanja v sodnem postopku in uveljavljanja svojih interesov v njem. Kakšna bi bila teža dejstva, da bi disciplinska komisija neupravičeno opravila obravnavo brez pritožnikove navzočnosti, je pojasnjeno v sodbi Vrhovnega sodišča.

9.Kako naj bi mu bila v sodnih postopkih ali s sodnimi odločbami samimi kršena pravica do osebnega dostojanstva, pritožnik ne pojasni; iz izpodbijanih določb take kršitve ni mogoče razbrati.

Ker torej očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki jih pritožnik zatrjuje, ustavne pritožbe ni bilo mogoče sprejeti v obravnavo.

C.

10.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 1. alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v senatu v sestavi: predsednik mag. Janez Snoj in člana Franc Testen in dr. Lojze Ude.

Predsednik senata mag. Janez Snoj

Ustavno sodišče

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia