Jedro

Izvedencu je bilo odrejeno, da oceni vrednost celotne nepremičnine po tržni ceni na dan cenitve. Utemeljeno pritožba očita sodišču prve stopnje, da bi moralo cenitev preveriti ali je v celoti izdelana in popolna. Iz dveh cenitev izhaja, da izvedenec nove stanovanjske hiše ni ocenil. Sodišče bi zato moralo ravnati v skladu z določbo II. odst. 254 ZPP v zv. s čl. 15 ZIZ in opozoriti izvedenca na pomanjkljivosti v cenitvi in ga pozivati k dopolnitvi cenitve tudi glede stanovanjske hiše.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog dolžnice za odpravo nepravilnosti, za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnin in za odlog izvršbe.Zoper navedeno odločitev se je pravočasno pritožila dolžnica iz pritožbenega razloga po 1. in 3. točki I. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zv. s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). V pritožbi trdi, da lahko sodišče odredi prodajo nepremičnine na javni dražbi šele potem, ko pridobi popolno izvedeniško mnenje izvedenca cenilca. Naloga sodišča je, da preveri ali je cenitev korektna in popolna in ga šele nato da v izjasnitev strankam postopka. V konkretnem primeru pa izvedenec Ž. ni ocenil vrednosti celotne nepremičnine, saj je izrecno navedel, da nova stanovanjska hiša ni predmet cenitve. Kljub temu pa je sodišče prve stopnje dalo v prodajo celotno nepremičnino, kljub temu, da njena vrednost sploh ni bila v celoti ocenjena. Zato je podala predlog za odpravo nepravilnosti. V izvršilni zadevi je nastopala brez pooblaščenca in je bila v težkem socialnem položaju. Sodišče ima v takem primeru dodatne obveznosti do stranke, saj jo mora poučiti o njenih procesnih pravicah. Sodišče je kršilo svojo pojasnjevalno dolžnost, ker dolžnice ni opozorilo, da bo predmet javne dražbe tudi nova stanovanjska hiša. Zato je bila prepričana, da nova stanovanjska hiša ni predmet cenitve in da se ne more prodajati. Sodišče ni bilo upravičeno razpisati javno dražbo brez opravljene cenitve nove stanovanjske hiše. Zato je umesten zaključek, da dolžnica sploh ni predlagala ponovne cenitve vrednosti nepremičnine zaradi spremenjenih okoliščin na podlagi določbe IV. odst. 178. čl. ZIZ, temveč je predlagala ocenitev kot procesno dejanje po II. odst. navedenega čl., ki sploh še ni bilo opravljeno. Dolžnica trdi, da je odločitev glede zavrnitve odloga izvršbe neobrazložena in arbitrarna, saj ne omogoča seznanitev z razlogi sodne odločitve. Trditev, da dolžnica ni izkazala nenadomestljive ali težko nadomestljive škode je pavšalna in ne drži. Nepremičnina se prodaja za nepravilno ceno 100.000 EUR, namesto za pravilno 400.000 EUR, zato je ob upoštevanju višine terjatev, ki se izterjujejo v tem postopku in dolžničine socialne stiske, nevarnost nenadomestljive škode izkazana.

Pritožnica predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi v celoti in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo, ki naj odredi ponovno cenitev celotne prodajane nepremičnine.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je na podlagi cenitve sodnega cenilca D. Ž., univ. dipl. inž. gradb. pravnomočno ugotovilo tržno vrednost nepremičnin parc. št. ..., ... in ..., vpisanih v vl. št. ... k.o. R. v višini 106.846 EUR. V skladu s 178. čl. ZIZ je dolžnica podala predlog za ponovno ugotovitev vrednosti navedenih nepremičnin in trdila, da sodni cenilec ni ocenil vrednosti nove stanovanjske hiše, ki se nahaja na parc. št. ... K predlogu je priložila mnenje V. R. z dne 30.9.2008, gradbeno dovoljenje za navedeni objekt in fotografijo.

Pravilno je sicer stališče sodišča prve stopnje, da mora v predlogu za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine nova cenitev vsebovati obrazloženo primerjavo s prejšnje cenitvijo in okoliščine, ki so povzročile povečanje tržne vrednosti nepremičnine, vendar pa je sodišče prve stopnje spregledalo, da v konkretnem primeru cenitev V. R., na katero se sklicuje dolžnica, vsebuje tudi cenitev nove hiše, ki v cenitvi izvedenca Ž. izrecno ni bila opravljena in da se je na račun slednje, vrednost navedenih nepremičnin v vl. št. ...k.o. R. bistveno povečala, saj po predloženi cenitvi cenilca R. znaša 430.000 EUR.

Izvedencu Ž. je bilo odrejeno, da oceni vrednost celotne nepremičnine po tržni ceni na dan cenitve. Utemeljeno pritožba očita sodišču prve stopnje, da bi moralo cenitveno mnenje cenilca Ž. preveriti, ali je v celoti izdelano in popolno. Iz obeh cenitev imenovanega cenilca ( z dne 6.9.2004 in 24.4.2008) izhaja, da nove stanovanjske hiše ni ocenil iz razlogov, ker ni bila vpisana v zemljiški knjigi. Zato bi sodišče prve stopnje moralo ravnati v skladu z določbo II. odst. čl. 254 ZPP v zv. s čl. 15 ZIZ in opozoriti izvedenca na pomanjkljivosti v cenitvi in ga pozvati k dopolnitvi cenitve tudi glede nove stanovanjske hiše. Utemeljeno pritožnica trdi, da se neocenjene nepremičnine ne sme prodajati, saj se v skladu z določbo I. odst. 181. čl. ZIZ lahko šele po izdaji sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnine odredi prodaja te nepremičnine. Tako pravnomočen sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnin vpisanih v vl. št. ... k.o. R. ne zajema tudi vrednosti nove stanovanjske hiše, saj ta nikoli ni bila ocenjena, zato utemeljeno pritožba trdi, da dolžnica ni podala predloga za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine, temveč je zahtevala, da sodišče opravi cenitev nove stanovanjske hiše, ki do sedaj še ni bila ocenjena.

Utemeljeno nadalje pritožba sodišču prve stopnje očita, da sklep ne vsebuje razlogov o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe, s čimer smiselno uveljavlja pritožbeni razlog po 14. tč. II. odst. 339. čl. ZPP v zv. s čl. 15 ZIZ. Sodišče prve stopnje je zgolj navedlo, da dolžnica ni izkazala pogojev za odlog izvršbe, ki so določeni v I. odst. čl. 71 ZIZ. Utemeljeno pritožnica navedene zaključke napada kot neobrazložene. Sodišče prve stopnje pa tudi ni navedlo razlogov za zavrnitev dolžničinega predloga po II. odst. 71. čl. ZIZ, ki določa, da sme sodišče odložiti izvršbo tudi v drugih posebno upravičenih primerih, vendar najdlje za tri mesece in le enkrat. Pritožnica v pritožbi ponovno trdi, da bi ji s prodajo neocenjenega dela nepremičnine nastala nenadomestljiva ali vsaj težko nadomestljiva škoda in da bi bil kupec nepremičnine neupravičeno obogaten. Sodišče prve stopnje se do teh in ostalih trditev glede predlaganega odloga obrazloženo ni opredelilo, zato preizkus izpodbijane odločitve v tem delu ni možen, kar pritožba utemeljeno napada.

Ker se je tako pritožba izkazala za utemeljeno, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo v celoti in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (tč. 3 čl. 365 ZPP v zv. s čl. 366 ZPP in 15. čl. ZIZ). V ponovnem odločanju bo sodišče prve stopnje moralo ravnati v skladu z zgoraj navedenimi napotili in o predlogu dolžnice z dne 28.10.2008 ponovno odločiti. Pritožbeno sodišče tudi pojasnjuje, da se čl. 52 ZIZ nanaša samo na primere odprave nepravilnosti, ki jih je pri opravljanju izvršbe storil izvršitelj ali druga oseba, ki sodeluje v postopku, ne velja pa za sodišče, saj je zoper odločitve sodišča možno vložiti pravna sredstva po določbi čl. 9 ZIZ.

Odločitev o pritožbenih stroških odpade, ker jih pritožnica ni priglasila.