Jedro

Nepravilno je razlogovanje sodišča prve stopnje, da je treba predlog zavreči, ker se pomanjkljivosti, da je predlog vložil odvetnik na podlagi pooblastila predlagatelja, ki ob podpisu pooblastila in ob vložitvi predloga ni (bil) pravdno sposoben, ne da odpraviti. Očitek sodišču prve stopnje je v tem, da ni poskušalo odpraviti te pomanjkljivosti in da ni upoštevalo, da je skrbnik odobril vsa procesna dejanja predlagatelja oziroma njegovega pooblaščenca pred izdajo izpodbijanega sklepa. Če skrbnik ne bi odobril teh dejanj, bi bilo postopanje sodišča prve stopnje pravilno. Tako pa se izkaže, da bi bilo tudi izvotleno pravno varstvo predlagatelja, ki ga terja s predlogom za znižanje preživnine, če bi bil ta predlog zavržen, ker predlagatelj ne bi bil več upravičen do pravnega varstva za znižanje preživnine za obdobje od vložitve spornega predloga do vložitve novega predloga. Tudi iz sodne prakse izhaja, da če sodišče med postopkom ugotovi, da tožnik ni procesno sposoben, pa nima zakonitega zastopnika, ne gre za pomanjkljivost, ki se ne da odpraviti.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Odločitev sodišča prve stopnje

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se predlog predlagatelja za spremembo odločbe o preživnini z dne 28. 3. 2025 in predlog za izdajo začasne odredbe z dne 20. 5. 2025 zavržeta (I) in da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka (II).

2.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da predlagatelj ob podpisu pooblastila odvetniku, ki je vložil predlog za spremembo odločbe o preživnini, ni bil poslovno sposoben, kakor tudi ne ob vložitvi predloga, zato ni mogel pravno veljavno pooblastiti odvetnika za vložitev predloga, ker ni razumel pomena in posledic svojih dejanj, zato je predlog predlagatelja z dne 31. 3. 2025 za znižanje preživnine in predlog za izdajo začasne odredbe zavrglo.

Povzetek pritožbenih navedb

3.Predlagatelj v pritožbi navaja, da izpodbija sklep iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in sklep razveljavi ter zadevo pošlje v nadaljnjo odločanje sodišču prve stopnje. Zahteva tudi povrnitev pritožbenih stroškov.

4.Predlagatelj ne oporeka vsebini izvedenskih mnenj, na podlagi katerih je bilo ugotovljeno, da ni sposoben samostojno opravljati procesnih dejanj in da ni razumel pomena vloženega predloga. Sodišče pri odločitvi ni upoštevalo, da je bil predlagatelj s sklepom Okrajnega sodišča v A. v zadevi N 9/2025 z dne 27. 11. 2025 postavljen pod skrbništvo. Za skrbnika je bil imenovan Center za socialno delo B. V spis je bilo vloženo pooblastilo skrbnika, ki pooblašča odvetniško pisarno, ki je vložila predloga. Na pooblastilu je izjava skrbnika, da odobrava vsa že opravljena pravna dejanja predlagatelja v tem postopku, ker je za predlagatelja sprožitev in vodenje postopka koristno glede na njegovo premoženjsko stanje.

5.Predlog za postavitev predlagatelja pod skrbništvo je dal CSD 3. 4. 2025, kar je po vložitvi predloga, ki je bil vložen 28. 3. 2025. Predlog za izdajo začasne odredbe je bil vložen tekom postopka 20. 5. 2025 in v času postopka Okrajnega sodišča v A. v zadevi N 9/2025, vendar pred postavitvijo začasnega skrbnika predlagatelju na podlagi sklepa N 9/2025 z dne 11. 7. 2025 in pred izdajo sklepa z dne 27. 11. 2025.

6.Sodišče mora med postopkom paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben. To pomanjkljivost se da odpraviti, kar je storil predlagatelj s tem ko je predložil pooblastilo skrbnika CSD. Taka je tudi sodna praksa.

Sodna praksa terja, da mora sodišče pozvati predlagatelja, da odpravi pomanjkljivosti in pozvati skrbnika, da se izjasni, ali odobrava dejanja predlagatelja v postopku. Sodišče bi predloga lahko zavrglo le v primeru, če CSD ne bi odobril dejanja predlagatelja v postopku, do česar pa ni prišlo.

Odgovor na pritožbo

7.Nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

Glede utemeljenosti pritožbe

8.Pritožba je utemeljena.

Presoja pritožbenega sodišča

9.Predlagatelj je 31. 3. 2025 vložil predlog, v katerem je predlagal znižanje preživnine za mladoletna otroka, 21. 5. 2025 pa še predlog za izdajo začasne odredbe. Predloga je vložil po odvetniku C. C., kateremu je podpisal pooblastilo 28. 3. 2025. Dne 3. 4. 2025 je CSD vložil predlog za postavitev predlagatelja pod skrbništvo. Sodišče je tudi v tem postopku vključilo izvedenko psihiatrične stroke, ki je v mnenju z dne 11. 10. 2025 ugotovila, da predlagatelj zaradi zdravstvenih težav v času vložitve predloga ni bil sposoben samostojno opravljati procesnih dejanj in ni v celoti razumel pomena vloženega predloga, postopka in njegovih posledic. Okrajno sodišče v A. je s sklepom II N 9/2025 z dne 11. 7. 2025 predlagatelju postavilo začasnega skrbnika in sicer njegovo partnerko D. D. za zastopanje pravic in koristi pri urejanju in poslovanju z bančnimi računi ter za sprejemanje in razpolaganje z njegovimi denarnimi sredstvi, 27. 11. 2025 pa je sodišče v isti zadevi imenovalo CSD za skrbnika predlagatelju. Odvetnik C. C. je na naroku 5. 1. 2026 vložil pooblastilo, s katerim ga je skrbnik predlagatelja pooblastil za zastopanje, na pooblastilu pa je izjava, da skrbnik odobrava dosedanja opravljena dejanja.

10.Sodišče se je pri odločitvi pravilno sklicevalo na določbo 80. člena ZPP, ki določa, da mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben. Če ugotovi, da tisti, ki nastopa kot stranka, ne more biti pravdna stranka, sodišče v primeru, da se pomanjkljivost da odpraviti, zahteva od tožeče stranke, naj tožbo popravi (prvi odstavek 81. člena ZPP). Če pa se pomanjkljivosti ne da odpraviti in so pomanjkljivosti take, da onemogočajo nadaljnjo pravdo, tožbo zavrže (peti odstavek 81. člena ZPP). Sposobnost biti stranka in procesna sposobnost sta procesni predpostavki. Na obstoj procesnih predpostavk sodišče pazi po uradni dolžnosti. Pravdna oziroma procesna sposobnost je sposobnost stranke, da samostojno in veljavno opravlja procesna dejanja. Sposobnost procesnega prava ustreza poslovni sposobnosti v materialnem pravu. Kdor je poslovno sposoben, je tudi pravdno sposoben in v pravdi lahko samostojno opravlja procesna dejanja. Sklep, da oseba v določenem trenutku ni imela poslovne sposobnosti, je mogoč tudi, če tej osebi v spornem času poslovna sposobnost ni bila odvzeta oziroma ni bila postavljena pod skrbništvo. Dokazni postopek je potrdil, da predlagatelj v času podpisa pooblastila odvetniku konec marca 2025, kakor tudi ob vložitvi predlogov, ni bil procesno in pravdno sposoben, enako stanje pa je tudi ob izdaji izpodbijanega sklepa.

11.Vsa ta dejstva sodišča prve stopnje so pravilna, nepravilno pa je razlogovanje sodišča prve stopnje, da je treba predlog zavreči, ker se pomanjkljivosti, da je predlog vložil odvetnik na podlagi pooblastila predlagatelja, ki ob podpisu pooblastila in ob vložitvi predloga ni (bil) pravdno sposoben, ne da odpraviti. Očitek sodišču prve stopnje je v tem, da ni poskušalo odpraviti te pomanjkljivosti in da ni upoštevalo, da je skrbnik odobril vsa procesna dejanja predlagatelja oziroma njegovega pooblaščenca pred izdajo izpodbijanega sklepa. Če skrbnik ne bi odobril teh dejanj, bi bilo postopanje sodišča prve stopnje pravilno. Tako pa se izkaže, da bi bilo tudi izvotleno pravno varstvo predlagatelja, ki ga terja s predlogom za znižanje preživnine, če bi bil ta predlog zavržen, ker predlagatelj ne bi bil več upravičen do pravnega varstva za znižanje preživnine za obdobje od vložitve spornega predloga do vložitve novega predloga. Tudi iz sodne prakse izhaja, da če sodišče med postopkom ugotovi, da tožnik ni procesno sposoben, pa nima zakonitega zastopnika, ne gre za pomanjkljivost, ki se ne da odpraviti.

Odločitev pritožbenega sodišča

12.Pritožbeni razlogi so utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep razveljavilo (3. točka prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku ZNP-1).

Glede stroškov pritožbenega postopka

13.Na podlagi šestega odstavka 163. člena ZPP se odločitev o stroških postopka pridrži za končno odločbo.

-------------------------------

1Pritožba se sklicuje na sklep III U 253/2024.

2Priloga A15.

3Primerjaj s sklepom III U253/2024 - "Ob upoštevanju, da je bila tožniku poslovna sposobnost odvzeta oziroma je postavljen pod skrbništvo za aktivnosti, povezane s sodnimi postopki (ne pa tudi za dejanja v upravnih postopkih), je sodišče postopalo v skladu z 81. členom ZPP, ki sodišču narekuje, da ukrene, kar je potrebno, da bi bila pravdno nesposobna stranka pravilno zastopana; pri tem lahko v skladu s tretjim odstavkom istega člena določi rok za odpravo pomanjkljivosti - glej tudi Aleš Galič: Pravdni postopek - zakon s komentarjem - 1. knjiga, GV Založba, stran 353.

4I Cp 5852/2005.