Jedro

Izpodbijani akt Ministrstva za pravosodje, v katerem je bil s sklepom zavrnjen predlog za uvedbo disciplinskega postopka zoper izvršitelja po Zakonu o izvršbi in zavarovanju, je akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

Izrek

Pritožbi se ugodi. Izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 3. točke prvega odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrglo tožbo tožnikov zoper sklep tožene stranke z dne 14. 6. 2006. Z navedenim sklepom je tožena stranka zavrnila predlog tožnikov, da se zaradi hujše disciplinske kršitve po 3., 4., 5. in 9. točki 298. č člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ uvede disciplinski postopek zoper izvršitelja A.A. v zvezi z njegovim opravljanjem neposrednih izvršilnih dejanj v izvršilni zadevi I 111/2222 Okrajnega sodišča v Lendavi.

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da je tožena stranka svoj sklep oprla na 298. a člen ZIZ in drugi odstavek 3. člena Pravilnika o disciplinskem postopku zoper izvršitelja – Pravilnik. Zoper odločbo tožene stranke, s katero je ugotovljena disciplinska odgovornost izvršitelja, lahko le izvršitelj v roku 15 dni od njene vročitve vloži pritožbo, o kateri odloča disciplinska komisija pri zbornici (tretji odstavek 298.d člen ZIZ). Določbe ZIZ in Pravilnika izrecno ne določajo, da tožena stranka vodi upravni postopek v postopku nadzora nad opravljanjem službe izvršiteljem in njihove disciplinske odgovornosti. Za disciplinski postopek se tako smiselno uporabljajo določbe skrajšanega postopka po Zakonu o kazenskem postopku (298.f člen ZIZ). Pravilnik pa izrecno določa sodno varstvo v upravnem sporu le za izvršitelja zoper odločbo pritožbene disciplinske komisije. Tako izpodbijani sklep ni možno šteti za upravni akt oziroma akt, zoper katerega je možen upravni spor.

3. Zoper izpodbijani sklep tožnika vlagata pritožbo, v kateri uveljavljata zmotno uporabo materialnega prava in kršitev postopka v upravnem sporu. Pritožbenemu sodišču predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Navajata, da gre nedvomno za individualni upravni akt, ki vsebuje tudi pravni pouk z napotitvijo na upravni spor. Sodišče prve stopnje je odločilo brez glavne obravnave, čeprav je stranka zanjo zaprosila, o tem pa izpodbijani sklep tudi nima razlogov. Uveljavljata tudi nepravilnosti izpodbijanega akta tožene stranke. Vrhovno sodišče pa pri odločanju ni upoštevalo vlog tožnikov z dne 26. 6. 2008 in 18. 7. 2008, saj sta bili vloženi po poteku pritožbenega roka.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo, ker po njegovi presoji akta tožene stranke, s katerim je zavrnilo predlog tožnikov kot zavezancev v izvršilnem postopku za uvedbo disciplinskega postopka zoper izvršitelja, ni mogoče šteti za upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu (3. točka prvega odstavka 34. člena ZUS). V prvem odstavku 298. a člena ZIZ je določeno, da uvedbo disciplinskega postopka lahko predlaga zbornica, predsednik okrajnega sodišča, predsednik okrožnega sodišča, predsednik višjega sodišča in stranke v izvršilnem postopku, v katerem je izvršitelj opravljal dejanja izvršbe ali zavarovanja. V drugem odstavku istega člena je določeno, da minister, pristojen za pravosodje, uvede disciplinski postopek na predlog oseb iz prejšnjega odstavka ali po uradni dolžnosti. Drugi odstavek 3. člena Pravilnika pa določa, da tožena stranka neutemeljen predlog zavrne s sklepom. Drugi odstavek 298. d člena ZIZ določa, da v disciplinskem postopku na prvi stopnji odloča tožena stranka. Po presoji Vrhovnega sodišča določba drugega odstavka 298. a člena ZIZ daje strankam izvršilnega postopka izrecno zakonsko pravico, da vložijo predlog za uvedbo disciplinskega postopka, o katerem odloči upravni organ, zato gre za odločanje o pravicah, obveznosti ali pravnih koristi posameznika po prvem odstavku 1. člena ZUP oziroma prvem odstavku 2. člena ZUS. Sodišče prve stopnje je tako nepravilno odtegnilo sodno varstvo tožnikoma, ki sta ga imela na podlagi določbe prvega odstavka 1. člena ZUS, ki določa, da se v upravnem sporu zagotavlja sodno varstvo pravic in pravnih interesov posameznikov, če so lahko nosilci pravic in obveznosti, proti odločitvam in dejanjem upravnih oziroma v skladu z zakonom drugih organov. Ker zoper akt tožene stranke o neuvedbi disciplinskega postopka po ZIZ ni predvidna pritožba, gre po presoji Vrhovnega sodišča za dokončen posamični akt, ki ga je izdal državni organ, in je zato lahko predmet presoje v upravnem sporu (drugi odstavek 1. člena ZUS).

6. Zaradi napačne uporabe omenjenih določb ZIZ je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu zmotno presodilo, da v upravnem sporu izpodbijana odločba ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, ter je tožbo tožnikov nepravilno zavrglo na podlagi 3. točke prvega odstavka 34. člena ZUS. Ker je bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu (drugi odstavek 75. člena ZUS-1), kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa, je Vrhovno sodišče pritožbi ugodilo ter na podlagi 77. člena ZUS-1 razveljavilo izpodbijani sklep ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.