Jedro

Pogoj za utemeljenost zahtevka na znižanje preživnine je sprememba okoliščin bodisi na strani otroka, očeta ali matere. Kriterije za določanje višine preživninske obveznosti staršev predstavljajo določbe 129., 129.a ZZZDR, ki urejajo razmerje med roditeljema pri porazdelitvi preživninskega bremena.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval znižanje preživnine (ta znaša 116,50 EUR mesečno), ki jo je dolžan plačevati za mld. toženko (roj. 28. 02. 2006) (I). Odločilo je, da vsaka stranka sama krije svoje pravdne stroške (II.).

2. Proti takšni odločitvi je tožnik vložil pravočasno pritožbo, v kateri se sklicuje na vse formalne pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlaga, da spremeni izpodbijano sodbo in ugodi tožbenemu zahtevku, podredno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Opredeljuje pritožbene stroške. Ne strinja se z oceno, da naj bi se zmožnosti na njegovi strani sicer minimalno spremenile, povečale pa so se potrebe mld. toženke, pri čemer razliko pokrijejo višji dohodki matere, zato znižanje njegove preživninske obveznosti ni utemeljeno. Poudarja, da so se na njegovi strani razmere bistveno spremenile, saj se mu je rodil še en otrok, za katerega mora prav tako skrbeti. Poleg tega so se bistveno na bolje spremenile tudi okoliščine na strani matere, saj je bila v trenutku določitve preživnine brezposelna ter je prejemala le otroški dodatek, sedaj pa še zasluži, enako kot toženec. Meni, da stroki za mld. toženko niso bistveno narasli, saj ne potrebuje več plenic in posebne otroške hrane. Stroške zanjo je sodišče sprejelo v pretiranem znesku, saj to, da hodi v športni razred, bistveno ne vpliva na stroške. Poleg tega je povsem nepojasnjeno, zakaj 180 EUR stroškov za praznovanje rojstnega dne. Tudi 100 EUR na mesec za prehrano je pretirano, saj jo ima hči večinoma v vrtcu. Za prevoz do vrtca ni stroškov, saj je ta v bližini doma (500 m). Toženec navaja, da hčerki sedaj, ko ima več stikov, tudi sam več nudi, in poudarja, da resnično ne more več plačevati 116 EUR ter je že začel plačevati po 70 EUR na mesec. Toženka temu v bistvu nič ne nasprotuje.

3. Toženka se pritožuje proti odločitvi o stroških. Meni, da bi moralo sodišče upoštevati popoln neuspeh tožnika, saj je vložil tožbo tudi zaradi stikov, pa sta stranki o tem sklenili poravnavo. Odgovorila je tudi na toženčevo pritožbo, in sicer predlaga njeno zavrnitev. Opozarja, da se ne strinja s tem, da tožnik sedaj dejansko plačuje nižjo preživnino od določene. V obeh vlogah opredeljuje še svoje pritožbene stroške.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. Po določilu 132. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) lahko sodišče na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Pogoj za utemeljenost takšnega zahtevka je torej sprememba okoliščin bodisi na strani otroka, očeta ali matere. Kriterije za določanje višine preživninske obveznosti staršev predstavljajo določbe 129., 129.a ZZZDR, ki urejajo razmerje med roditeljema pri porazdelitvi preživninskega bremena. Po določbi 129. čl. ZZZDR se preživnina določi tako, da je v ravnovesju med potrebami preživninskega upravičenca in zmožnostmi zavezanca. Po določbi 129.a čl. ZZZDR pa mora sodišče pri odmeri preživnine za otroka upoštevati njegovo korist, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje otrokovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. Zajemati mora strošek življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka.

6. Glede na navedeno materialnopravno podlago se v obravnavi zadevi kot pravno pomembna izpostavljajo naslednja dejstva, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje: mld. P., roj. 2006, je bila ob določitvi preživnine na znesek 100 EUR v breme tožnika stara manj kot leto dni in še ni hodila v vrtec; sedaj (ob zaključku obravnave na prvi stopnji) je stara skoraj 6 let, hodi v vrtec, in sicer v športni razred; mati je bila v času določanja preživnine brez zaposlitve, prejemala je socialno pomoč in otroški dodatek; sedaj je zaposlena za določen čas, zasluži okoli 572 EUR, prejema otroški dodatek 96 EUR; oče je bil v času določitve preživnine zaposlen, prejemal je približno enako plačo kot jo prejema sedaj, to je okoli 550 EUR; tožnik je medtem postal oče še enega otroka, in sicer se mu je 2011 rodila hči T., s katero živita pri njeni mami, njegovi partnerki; mesečni življenjski stroški za mld. P. so: 17 za vrtec, 130 za obleko, obutev in športno opremo, 100 za prehrano, 5 za izlete in predstave, 15 za higijenske potrebščine, enako za prevoz, 10 za knjige in razvedrilo, 100 za stroške bivanja, 180 za praznovanje rojstnega, skupaj med okoli 350 in 400 EUR mesečno.

7. Pritožbeno sodišče skupen znesek potrebnih stroškov za mld. P. na podlagi posameznih konkretnih ugotovljenih dejstev ocenjuje kot nekoliko pretiran. Tako je pretiran znesek 180 EUR za praznovanje rojstnega dne, saj mora biti ta prilagojen glede na življenjski standard obeh staršev. Mesečni strošek v zvezi z rojstnim dnem tako ne sme presegati 10 EUR. Nekoliko pa je tudi pretirana ocena mesečnih stroškov za obleko, obutev in športno opremo (ta ne more presegati 100 EUR), ne pa tudi za prehrano, saj ta znaša preračunano dobrih 3 EUR na dan. Tudi strošek za prevoze 15 EUR mesečno ni pretiran, četudi naj bi bil vrtec v bližini, saj je prepričljivo, da je tak znesek za mld. P. sorazmerno potreben za avtomobilski prevoz. Če toženka 100 mesečno plača svoji materi za stroške stanovanja, odpade le del tega, namreč kvečjemu polovica, na mld. P.. Posamični pritožbeni očitki so tako torej celo utemeljeni, vendar kljub temu približen izračun zgoraj naštetih izdatkov pokaže, da so potrebe mld. P. okoli 300 EUR na mesec, kar je nedvomno več, kot pa so potrebe še ne enoletnega dojenčka.

8. Res je, da so se spremenile tudi okoliščine na strani preživninskih zavezancev, in sicer materi na bolje, saj prejema namesto socialne pomoči plačilo za delo, očetu pa na slabše, saj je dolžan poleg mld. P. preživljati še enega otroka, pri čemer se mu dohodki niso izboljšali.

9. Upoštevajoč vse navedeno pa je zavrnitev njegove zahteve za znižanje preživnine pravilna in zakonita. Preživnina, ki jo je sedaj dolžan plačevati, pokriva komaj nekaj več kot tretjino potreb mld. P., pri čemer je zaslužek obeh zavezancev primerljiv. Res je, da ima tožnik še eno preživnino obveznost in da mati prejema otroški dodatek. To pa je tudi razlog, da je lahko večje finančno breme na materi, ki je ob tem bolj obremenjena tudi z neposredno vsakodnevno skrbjo za otroka; ta zagotovo zmanjšuje tudi možnost iskanja dodatnega zaslužka. Pritožbeno sodišče poudarja, da je že preživnina 116,50 EUR za 6 letnega otroka izjemno nizka, zato njeno znižanje nikakor ni utemeljeno. Kot je poudarilo že sodišče prve stopnje, bo moral tožnik svoje dohodke prerazporediti, ali pa poiskati dodatne možnosti za zaslužek.

10. Pravilna pa je tudi stroškovna odločitev. Po določilu 413. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v postopkih o zakonskih sporih ter sporih iz razmerja med starši in otroki sodišče odloči o stroških postopka po prostem preudarku. Kriterij uspeha, ki ga izpostavlja toženka, v teh postopkih torej ne velja. V tem okviru pa je prvostopenjsko sodišče pravilno odločilo, naj vsak nosi svoje stroške, saj so bili ti od obeh pravdnih strank primerljivi, tožba pa ni bila očitno nepotrebna, šikanozna.

11. Pritožbi pravdnih strank sta neutemeljeni, zato ju je bilo treba zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. čl. ZPP).

12. Ker nobena od strank v pritožbenem postopku ni bila uspešna, je vsaka sama dolžna kriti tudi stroške pritožbenega postopka (1. odst. 154. čl. v zvezi s 1. odst. 165. čl. ZPP).