Jedro

Če tožeča stranka uveljavlja ugotovitev ničnosti pogodbe - predpogodbe, ne teče sodni postopek o pridobitvi, spremembi ali prenehanju stvarne pravice na nepremičnini, zato predlog za zaznambo spora v zemljiški knjigi ni utemeljen.

Izrek

Pritožbama se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se zavrne predlog za zaznambo spora v zemljiški knjigi, ki se glasi: V zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Ljubljani se pri nepremičninah parc. št. 441/1, parc. št. 442, parc. št. 441/2, zk. vl. št. 452 k.o. , parc. št. 450, parc. št. 449, parc. št. 448, parc. št. 447, parc.

št. 469, zk.vl.št. 168 k.o., parc. št. 512/1, parc. št. 512/2 k.o. , vpiše vknjižba zaznambe spora pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, sproženega na ugotovitev ničnosti predpogodbe o prodaji nepremičnin št. 98/99 z dne 21.7.1999 po tožbi tožeče stranke zoper obe toženi stranki.

Tožniki morajo prvotoženi stranki nerazdelno povrniti 15.321,62 SIT pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22.12.1999 dalje do plačila, v 15 dneh pod izvršbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu za zaznambo spora v zemljiški knjigi in odločilo, da se v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Ljubljani pri nepremičninah parc. št. 441/1, parc. št. 442, parc. št. 441/2, zemljiškoknjižna vložna št. 452 k.o., parc. št. 450, parc. št. 449, parc. št. 448, parc. št. 447, parc. št. 469, zk. vl. št. 168 k.o., parc. št. 512/1, parc. št. 512/2 k.o., vpiše vknjižba zaznambe spora pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani na ugotovitev ničnosti predpogodbe o prodaji nepremičnin št. 98/99 z dne 21.7.1999. Proti navedenemu sklepu se je po odvetniku pritožila prvotožena stranka, ki uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, naj pritožbeno sodišče tožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da nepremičnine, ki so predmet predpogodbe, niso predmet denacionalizacijskega postopka oziroma tega premoženja tožniki ne morejo zahtevati v naravi.

Proti navedenemu sklepu se je po odvetniku pritožila tudi drugotožena stranka, ki uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da Zakon o zemljiški knjigi (Ur. l. RS št. 33/95-ZZK) v 44. členu natančno določa, kdaj se dovoli zaznamba spora v zemljiški knjigi. V predmetni zadevi pogoji za vpis zaznambe spora niso izpolnjeni. Tožeče stranke namreč zahtevajo ugotovitev ničnosti predpogodbe z dne 21.7.1999. Predpogodba po svoji vsebini ne predstavlja nikakršnega stvarnopravnega razpolaganja z nepremičninami, pač pa vzpostavlja vzajemno zavezo pogodbenih strank, da bosta sklenili prodajno pogodbo pod pogoji, določenimi v predpogodbi. Predpogodba ne bi imela nobenih stvarnopravnih posledic, kot jih predvideva 44. člen ZZK, to je pridobitve, spremembe ali prenehanja stvarne pravice na nepremičnini.

Tožeča stranka v odgovoru na pritožbi predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi zavrne kot neutemeljeni in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožbi sta utemeljeni.

Zaznamba spora se dovoli, če teče sodni postopek o pridobitvi, spremembi ali prenehanju stvarne pravice na nepremičnini (1. odstavek 44. člena ZZK).

Zaključek sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru teče sodni postopek o pridobitvi, spremembi ali prenehanju stvarne pravice na nepremičnini, ni pravilen. Tožeča stranka je proti toženi naperila zahtevek na ugotovitev ničnosti predpogodbe o prodaji nepremičnin št. 98/99 z dne 21.7.1999. Drugotožena stranka ima prav, da obravnavani postopek glede na navedeni ugotovitveni tožbeni zahtevek ne more imeti nobenih stvarnopravnih posledic, in sicer ne glede na končni uspeh tožeče stranke. Pogodba z dne 21.7.1999 v nasprotju s pravno kvalifikacijo, ki jo ponuja tožeča stranka, predstavlja klasično predpogodbo. Tipično izpolnitveno ravnanje pri predpogodbi je sklenitev glavne pogodbe (prvi odstavek 45. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR), zato predpogodba ni pravni posel, ki bi vseboval pravni temelj pridobitve stvarnih pravic na nepremičnini.

Vsebina pogodbe mora biti v skladu s tretjim odstavkom 45. člena ZOR določena že s predpogodbo, zato dejstvo, da so se v njej pogodbenice dogovorile za vse bistvene sestavine prodajne pogodbe, ne pomeni, da gre za prodajno pogodbo. To potrjujeta tudi določili 6. in 7. člena predpogodbe, iz katerih izhaja, zakaj sta se toženi stranki odločili za sklenitev predpogodbe namesto glavne pogodbe.

Ker je sodišče prve stopnje napačno interpretiralo določilo 1. odstavka 44. člena ZZK, je pritožbeno sodišče pritožbama toženih strank - nujnih sospornikov ugodilo in izpodbijano odločbo tako spremenilo, da je predlog za zaznambo spora v zemljiški knjigi zavrnilo (3. točka 95. člena ZZK).

Stroškovni izrek temelji na določilu drugega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 26/99 - ZPP). Stroški so odmerjeni v skladu z veljavno odvetniško tarifo in Zakonom o sodnih taksah in, upoštevajoč davek na dodano vrednost, znašajo 17.321,62 SIT. Prvotožena stranka stroškov pritožbenega postopka ni zaznamovala.