Jedro

Stranke ne morejo v pritožbi uveljavljati nepravilnosti med izvršbo, saj je za tak predlog oziroma zahtevo pristojno sodišče 1. stopnje.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče dolžniku naložilo, da mora povrniti upniku 146,05 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku 8 dnevnega roka.

Proti takšnemu sklepu se je pritožil dolžnik in v pritožbi poudarja, da stroški niso bili potrebni. Upnik je po nepotrebnem predlagal izvršbo na premičnine, čeprav bi lahko rubil plačo pri T., kar se je kasneje realiziralo. Govori o nepravilnem pošiljanju računov njegovemu stricu C. J.. Govori o nepravilnem vročanju poštnih pošiljk. Sodišče ne bi smelo dovoliti izvršbo na premičnine. Opisuje dva rubeža. Izvršitelj bi ga moral iskati na naslovu partnerke. Izvršitelj bi našel premičnine, ki jih verjetno uporabljajo barske plesalke. Lepe punce in mrzel šampanjec ti izpraznijo denarnico. RTV in nekateri pristranski sodniki pa radi praznijo denarnice laikov. Izpodbija 44 km, ki jih je opravil izvršitelj M., saj je iz C. do D. slabih 18 km. Izvršitelj bi moral ubrati najkrajšo pot in bi po podatkih G. uprave lahko prevozil le 16 km v eno smer. Na sodišču mu niso dovolili fotokopirati listin. Zahteva takojšnjo rešitev zadeve, sicer bo vložil nadzorstveno pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče je pravilno odmerilo stroške za delo izvršitelja in je pravilno ocenilo, da gre za potrebne stroške izvršbe, zato jih je dolžan dolžnik povrniti upniku.

Sodišče je ugotovilo, da je bila izvršba dovoljena z rubežem premičnin ter z rubežem denarnih sredstev pri organizaciji za plačilni promet in z rubežem plače. Po čl. 34 Zakona o izvršbi in zavarovanju upnik lahko predlaga hkrati več izvršilnih sredstev na več predmetov izvršbe.

Dolžnik pa ima po zakonu pravico predlagati omejitev izvršbe le na nekatera sredstva in predmete. Dolžnik pa takšnega predloga ni vložil. Sicer pa je bil upnik prisiljen predlagati več izvršilnih sredstev, saj dolžnik ni hotel prostovoljno plačati dolga, saj bi se v tem primeru izognil vsem izvršilnim stroškom.

Dolžnik bi moral konkretno navesti, da je izvršitelj pri 44 prevoženih kilometrih ravnal nesmotrno. Sodišče je pač sledilo poročilu izvršitelja glede opravljene poti. Sicer pa je razlika med 22 in 18 prevoženimi kilometri minimalna. Pritožbeno sodišče torej nekonkretizirane pritožbe ni moglo obravnavati.

V ostalem delu pritožbe pritožnik zatrjuje nepravilnosti med izvršbo, o katerih pa lahko odloča le sodišče prve stopnje na zahtevo stranke (čl. 52 ZIZ). Ne glede na to pa je v spisu na list. št. 10 dopis dolžnika, da je njegov uradni naslov D. ... Če je dolžnik kasneje spremenil naslov, bi moral po zakonu to sporočiti sodišču. Izvršitelj je torej moral opraviti poskus rubeža na uradnem naslovu dolžnika.